Navigation path

Left navigation

Additional tools

MEMO/10/247

Bruselj, 10. junij 2010

Komisija vzpostavlja sistem certificiranja trajnostnih biogoriv

(glej IP/10/711)

Kaj so biogoriva?

Biogoriva so goriva, namenjena uporabi v prometu in proizvedena iz biomase. Najpomembnejši biogorivi danes sta bioetanol (ki se pridobiva iz sladkorja in žit in uporablja se namesto bencina) in biodizel (ki se pridobiva v glavnem iz rastlinskih olj in uporablja se namesto dizelskega goriva). Delež biogoriv v gorivih za uporabo v prometu je bil leta 2008 3,4 % goriv, v primerjavi s 0,5 % pred petimi leti.

Zakaj potrebujemo biogoriva?

Biogoriva potrebujemo v boju proti podnebnim spremembam in za 20-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, k čemur se je zavezal Evropski svet leta 2007. Biogoriva so najpomembnejša alternativa bencinu in dizelskemu gorivu, ki se uporabljata v prometu, sektorju, ki je odgovoren za več kot 20 % emisij toplogrednih plinov v Evropski uniji.

Kako EU spodbuja trajnostna biogoriva?

Direktiva o obnovljivih virih energije iz leta 20091 določa zavezujoče cilje za obnovljivo energijo. Vse države članice morajo doseči svoje nacionalne cilje glede skupnega deleža obnovljive energije pri porabi energije. Poleg tega morajo doseči cilj 10-odstotnega deleža obnovljive energije v sektorju prometa. Biogoriva so najpomembnejša oblika obnovljive energije, ki se uporablja v prometu.

Kaj novega prinašata dve sporočili?

  • Certifikat za trajnostna biogoriva: Komisija spodbuja industrijo, javne organe in nevladne organizacije, da vzpostavijo prostovoljne sheme za certificiranje biogoriv. Komisija bo ocenila, ali so te sheme zanesljive in se preverjajo z revizijo, varno pred goljufijami. Certifikati zagotavljajo, da so vsa biogoriva, ki so v prodaji opremljena z znaki, trajnostna in proizvedena v skladu z merili, ki jih določa Direktiva o obnovljivih virih energije. Vse sheme morajo imeti neodvisne revizorje, ki nadzorujejo celotno proizvodno verigo, od kmeta prek trgovca do dobavitelja goriva.

  • Zaščita narave: Komisija natančno pojasnjuje, katerih vrst zemljišč ni mogoče uporabiti za proizvodnjo biogoriv. To so: naravni gozdovi, zavarovana območja, močvirja, šotišča. Izrecno izključuje, da bi gozdove lahko spremenili v nasade za pridobivanje palmovega olja.

  • Spodbuja le biogoriva z velikim potencialom za prihranek toplogrednih plinov: Komisija razloži, kako dokazati, da imajo uporabljena biogoriva velik potencial za prihranek toplogrednih plinov. Pojasni, da biogoriva, s katerimi se v primerjavi z bencinom in dizelskim gorivom ne doseže 35-odstotnega prihranka toplogrednih plinov, ne bodo odobrena. Prag se bo leta 2017 zvišal na 50 %. Izračun ne vključuje le ogljikovega dioksida temveč tudi metan (CH4) in didušikov oksid (N2O), ki sta toplogredna plina, močnejša od CO2.

Ali to pomeni, da se v EU lahko uvozijo le ta biogoriva?

Ne. To pomeni, da se bodo pri oceni doseganja ciljev, ki jih morajo do leta 2020 doseči države članice EU 27 v skladu z Direktivo o obnovljivih virih iz leta 2009, upoštevala le biogoriva, ki izpolnjujejo te pogoje. To velja za vsa biogoriva, ne glede na to, ali se proizvajajo v Evropski uniji ali jih EU uvaža iz držav zunaj EU. Samo ta biogoriva bodo prejela podporo nacionalnih javnih organov kot davčno olajšavo.

Kako to deluje v praksi?

Primer: Dobavitelj goriva v Združenem kraljestvu, ki uporablja etanol iz Brazilije, mora organom Združenega kraljestva uradno sporočiti količine biogoriva. Da dokaže, da so biogoriva trajnostna v skladu z Direktivo, se lahko pridruži prostovoljni shemi.

Dobavitelj goriva mora zagotoviti, da se v celotni proizvodni verigi ohrani vsa dokumentacija, tj. dokumentacija trgovca, od katerega kupi biogoriva, dokumentacija obrata za proizvodnjo etanola, v katerem trgovec kupi etanol, ter dokumentacija kmeta, ki obrat za proizvodnjo etanola oskrbuje s sladkornim trsom. Nadzor se opravi preden se podjetje pridruži shemi in vsaj enkrat na leto zatem.

Revizija se opravi podobno kot v finančnem sektorju. Revizor pregleda vso dokumentacijo in preveri vzorec kmetov, obratov in trgovcev. Preveri, ali je zemljišče, na katerem se proizvajajo surovine za etanol, v resnici od nekdaj kmetijsko in prej ni bilo tropski gozd.

Ali lahko vidim znak, ko grem na bencinsko črpalko?

Ni obvezno, da sheme za certificiranje končni proizvod označijo z znakom. Vendar sheme to lahko storijo. Če bi bencinske črpalke lahko pokazale, da imajo trajnostna goriva, bi bilo smiselno tudi z vidika promocije. To je še pomembneje pri shemah, ki uporabljajo trajnostna merila, zahtevnejša od tistih, ki jih predpisuje pravo EU.

Ali so podjetja in vlade že pokazali zanimanje za vzpostavitev takšnih shem?

Komisija je v stiku s številnimi podjetji in organizacijami, ki jih zanima vzpostavitev prostovoljnih shem. Zdaj, ko je jasno, kakšne bodo zahteve za revizijo, se pričakuje, da bodo podjetja in organizacije Komisijo zaprosile za potrjevanje njihovih prostovoljnih shem.

Ali lahko pride do goljufij? Revizorji niso prisotni ves čas.

Če bi kljub neodvisni reviziji obstajal sum goljufije, ima vsak možnost, da primer predloži Komisiji, ta pa lahko odvzame potrdilo za shemo.

Katera biogoriva se uporabljajo v prometu?

Leta 2007 je bil delež biodizla v obnovljivih virih energije EU, ki se uporabljajo v prometu, 75 % (6,1 Mtoe) bioetanola 15 % (1,24 Mtoe), preostalih 10 % je predstavljalo čisto rastlinsko olje.

Koliko biogoriva se uvozi v EU?

Leta 2007 se je uvozilo okoli 26 % biodizla in 31 % bioetanola, porabljenih v EU. Uvoz je največji iz Brazilije in ZDA. Večina biogoriv se proizvede v Evropski uniji. Poleg izpolnjevanja trajnostnih meril morajo biogoriva EU upoštevati okoljske predpise EU in kmetijske zahteve, vključno z ohranitvijo krajine, varovanjem tal pred erozijo in upravljanjem uporabe vode.

Zemljišča so omejena. Ali je za proizvodnjo biogoriv treba sekati gozdove?

Po različnih ocenah učinka spremembe rabe zemljišča bi ciljnih 10 % zahtevalo okoli 2 do 5 milijonov hektarjev zemljišč. EU ima za svoje potrebe dovolj zemljiških površin, ki so se prej uporabljala za pridelavo poljščin in zdaj niso več orna zemljišča, tudi če bi bilo treba vsa porabljena biogoriva proizvesti v Evropi. Tudi v drugih delih sveta obstajajo alternative krčenju gozdov. V Indoneziji je po ocenah 3 do 12 milijonov hektarjev zemljišč, na katerih so v preteklosti izkrčili gozdove in so zdaj opuščena. Smiselno je, da bi ta zemljišča ponovno izkoriščali.

Ali se za dosego ciljev EU lahko izkrčijo deževni gozdovi in nasadijo oljne palme?

Ne. Sporočilo to izključuje. Izrecno pravi, da gozdov ne smemo spreminjati v nasade oljnih palm.

Ali je večina biogoriv iz palmovega olja?

Iz palmovega olja se proizvaja okoli 4 do 5 % biogoriv v EU. To je približno 1 % svetovne proizvodnje palmovega olja. Tudi zunaj EU uporaba palmovega olja za biogoriva ni velika. Več kot 95 % palmovega olja se uporabi za hrano in industrijo, kot je kozmetika.

Med letoma 2000 in 2008 je proizvodnja palmovega olja narasla za 20 milijonov ton. To je štiridesetkrat več, kot je količina palmovega olja, ki se uporabi za biogoriva v EU (500 000 ton). Torej biogoriva niso glavni krivec za krčenje gozdov. Vendar so trajnostna merila učinkovito sredstvo za preprečevanje krčenja gozdov.

Študije EU kažejo, da se z biogorivi ne prihranijo emisije toplogrednih plinov. Kako se EU odziva na to?

To ne drži. Nedavno objavljena poročila kažejo, da biogoriva dejansko prihranijo emisije toplogrednih plinov. Pred koncem leta bo Komisija na podlagi teh študij objavila poročilo o posredni rabi zemljišč, kot to zahteva Direktiva o obnovljivih virih energije.

Napredek pri uporabi biogoriv v EU v letih 2003–2008

Delež biogoriv v gorivih, namenjenih uporabi v prometu

Država članica

Delež biogoriv leta 2003

Delež biogoriv leta 2008

Avstrija

0,1

5,5

Belgija

0,0

1,1

Bolgarija

-

0,22

Ciper

0,0

1,3

Češka

1,1

1,3

Danska

0,0

0,23

Estonija

0,0

0,6

Finska

0,1

2,1

Francija

0,7

5,7

Nemčija

1,2

6,0

Grčija

0,0

1,0

Madžarska

0,0

3,5

Irska

0,0

1,6

Italija

0,5

0,6

Latvija

0,2

0,2

Litva

0.0

4.3

Luksemburg

0.0

2.0

Malta

0.0

0.44

Nizozemska

0.0

3.3

Poljska

0.5

3.7

Portugalska

0.0

2.0

Romunija

-

2.35

Slovaška

0.1

2.7

Slovenija

0.0

1.2

Španija

0.4

2.0

Švedska

1.3

5.0

Združeno kraljestvo

0.0

2.0

EU 25

0,5 %

EU 27

3,4 %6

1 :

Direktiva 2009/28 z dne 23. aprila 2009 o obnovljivih virih energije, UL L 140/28, 5.6.2009.

2 :

Samo biodizel.

3 :

Podatki iz leta 2007.

4 :

Samo biodizel.

5 :

Samo biodizel.

6 :

Ocena.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website