Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Evropska digitalna agenda: ključne pobude

Commission Européenne - MEMO/10/200   19/05/2010

Autres langues disponibles: FR EN DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

MEMO/10/200

Bruselj, 19. maj 2010

Evropska digitalna agenda: ključne pobude

(glej tudi IP/10/581 in MEMO/10/199)

Zakaj Evropa potrebuje digitalno agendo?

Evropa potrebuje nov akcijski načrt, s katerim bi čim bolje vnovčila informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) in tako pospešila oživitev gospodarstva ter postavila temelje trajnostne digitalne prihodnosti. V novem akcijskem načrtu se predlaga odstranitev ovir, ki trenutno preprečujejo boljši izkoristek potenciala IKT, in dolgoročne naložbe za omilitev težav v prihodnosti.

30 % Evropejcev še ni nikoli uporabilo interneta. Zaradi pomanjkanja zakonitih ponudb in razdrobljenih trgov je v ZDA štirikrat več prenosov glasbe kot v EU. Evropa za nekaterimi svojimi industrijskimi partnerji, kot sta npr. ZDA in Japonska, zaostaja tudi po naložbah v raziskave na področju IKT in po uvajanju ultra-visokohitrostnih omrežij. Samo 1 % Evropejcev ima dostop do visokohitrostnih omrežij na osnovi vlaken, v primerjavi z 12 % Japoncev in 15 % Južnokorejcev. Evropska unija raziskavam in razvoju IKT nameni samo 40 % toliko sredstev kot ZDA.

Evropa se mora s temi izzivi spopasti, če želi ustvariti uspešen cikel, v katerem bodo IKT spodbujale gospodarstvo EU. To je mogoče, kadar se v brezmejnem spletnem okolju ponudijo privlačne storitve, katerih dostopnost in raba ustvarita povpraševanje po hitrejšem internetu, navedeno povpraševanje pa ustvarja priložnosti za naložbe v hitrejša omrežja. Ko se hitrejša omrežja enkrat usposobijo in pogosto uporabljajo, odprejo vrata za še več inovativnih storitev.

Digitalna agenda razkriva, na kaj se mora Evropa osredotočiti, da bi sprožila ta uspešni cikel.

Na kaj se digitalna agenda osredotoča?

Agenda določa sedem prednostnih področij ukrepanja:

  • vzpostavitev enotnega digitalnega trga,

  • izboljšanje okvirnih pogojev za interoperabilnost med proizvodi in storitvami IKT,

  • povečanje zaupanja v internet in njegove varnosti,

  • zagotavljanje dostopa do veliko hitrejšega interneta,

  • spodbujanje naložb v raziskave in razvoj,

  • širjenje digitalne pismenosti, znanj in vključevanja ter

  • uporaba IKT pri soočanju z družbenimi izzivi, kot so npr. podnebne spremembe, naraščajoči stroški v zdravstvu in staranje prebivalstva.

Katere ključne ukrepe predlaga Evropska komisija?

Enotni digitalni trg

Čas je, da nov enotni trg izkoristi prednosti digitalne dobe.

Evropa je še vedno mozaik nacionalnih spletnih trgov, Evropejci pa ne morejo uživati koristi digitalnega skupnega trga. Trgovske in kulturne vsebine ter storitve morajo potekati prek meja; to je treba doseči z odpravo regulativnih ovir ter olajšanjem elektronskega plačevanja in izdajanja računov, reševanja sporov ter s povečanjem zaupanja potrošnikov. V sedanjem regulativnem okviru se da in je treba storiti več, da bi se ustvaril enotni trg v sektorju telekomunikacij.

Digitalna agenda bo na primer:

  • Spodbujala poslovanje s prenosom glasbe (kjer EU trenutno dosega le 25 % aktivnosti ZDA) tako, da bo poenostavila prenos in upravljanje avtorskih pravic ter izdajanje licenc. Med drugim bo Komisija do konca leta 2010 predlagala okvirno direktivo o skupnem upravljanju pravic, da bi se izboljšala vodenje in preglednost ter vseevropsko izdajanje licenc za (spletno) upravljanje pravic. Ta položaj bo leta 2012 znova ocenjen na podlagi Zelene knjige, ki bo izdana kasneje letos.

  • Določila datum za prehod na enotni trg za spletna plačila. Trenutno le 8 % tistih v EU, ki kupujejo na spletu, kupuje iz drugih držav, 60 % poskusov čezmejnih nakupov na internetu pa ne uspe zaradi tehničnih ali pravnih razlogov, kot je zavračanje kreditnih kartic iz tujine.

  • Spodbujala zasebno in javno e-poslovanje s pomočjo modernizacije predpisov o e-podpisu v 2011 tako, da bo varna e-avtentikacija interoperabilna in priznana prek meja.

  • Okrepila pravice državljanov in spodbudila njihovo zaupanje s posodobitvijo regulativnega okvira za zaščito podatkov v EU do konca leta 2010.

Evropska komisija bo z izdajo digitalnega kodeksa, ki na jasen in dostopen način povzema pravice državljanov na spletu, poskrbela tudi za to, da bodo potrošniki v kibernetskem prostoru zaščiteni. Trenutno se veliko potrošnikov le stežka seznani s svojimi digitalnimi pravicami, zlasti ker so te razpršene po različnih zapletenih pravnih dokumentih.

Drugi ukrepi v okviru digitalne agende bodo namenjenu temu, da se bo potrošnikom vlilo zaupanje, da lahko na spletu pošteno poslujejo. Komisija bo sledila zamisli o zaupanja vrednih spletnih znamkah EU, zlasti za spletne strani, namenjene prodaji, in bo predlagala sistem spletnega reševanja sporov za celotno EU v zvezi s transakcijami e-trgovanja, da bodo potrošniki vedeli, na koga se naj obrnejo, če gre kaj narobe.

Interoperabilnost in standardi

Za izgradnjo resnično digitalne družbe potrebujemo učinkovito interoperabilnost med proizvodi in storitvami IT.

Internet najbolje kaže, kakšno moč ima tehnična interoperabilnost. Njegova odprta zgradba je interoperabilne naprave in aplikacije približala milijardam ljudi po vsem svetu. Vendar da bi popolnoma izkoristili prednosti vzpostavitve IKT v Evropi, je izredno pomembno izboljšati interoperabilnost med napravami, aplikacijami, odložišči podatkov, storitvami in omrežji.

Okvirne pogoje za interoperabilnost se da izboljšati na več načinov. Eden izmed ukrepov, ki bi k temu pripomogel, je zagotavljanje dostopnosti in uporabe dobrih standardov IKT, zlasti pri javnem naročanju in v zakonodaji.

Digitalna agenda bo na primer:

  • Predlagala pravne ukrepe za reformo predpisov o izvajanju standardov IKT, da se omogoči uporaba določenih standardov, ki so jih razvili forumi in konzorciji IKT.

    Vendar pa se bo Komisija lotila tudi situacij, v katerih standardi zaradi odsotnosti podpore velikih akterjev na trgu ne služijo. Nadaljnji cilj je boljše usklajevanje med javnimi upravami, in sicer prek nove evropske strategije interoperabilnosti in evropskega okvira za interoperabilnost, da bi se tako zagotovila interoperabilnost med e-upravo in drugimi javnimi storitvami po vsej Evropi.

Zaupanje in varnost

Evropejci ne bodo sprejeli tehnologij, ki jim ne zaupajo – digitalna doba ni niti „veliki brat“ niti „kibernetski divji zahod“.

Evropejci se ne bodo spuščali v prefinjene spletne dejavnosti, če ne bodo imeli občutka, da se lahko sami, in njihovi otroci, povsem zanesejo na svoja omrežja. Zato se je treba spopasti s porastom kibernetskega kriminala, ki zaobjema vse od zlorabe otrok do kraje identitete in kibernetskih napadov, ter razviti odzivne mehanizme.

Hkrati pa množenje podatkovnih baz in novih tehnologij prinaša nove težave. Pravica do zasebnosti in pravica do varstva osebnih podatkov sta temeljni pravici v EU, ki ju je treba učinkovito izvajati tako na spletu kot izven njega.

Internet je za posameznike in evropsko gospodarstvo na splošno postal tako nepogrešljiva komunikacijska infrastruktura, da morajo biti naši sistemi IT odporni in varni pred vsemi vrstami novih groženj.

Digitalna agenda bo na primer:

  • Vzpostavila evropski sistem za hiter odziv na kibernetske napade, vključno z mrežo skupin za odzivanje na računalniške grožnje (CERT), in leta 2010 predlagala okrepitev vloge agencije za varnost omrežij in informacij (ENISA).

  • Leta 2010 predlagala strožje zakone za borbo proti kibernetskim napadom na informacijske sisteme, do leta 2013 pa še s tem povezana pravila o pristojnostih v kibernetskem prostoru na evropski in mednarodni ravni.

Evropska komisija bo poskrbela tudi za dežurne številke, kamor bodo lahko otroci in starši poklicali in prijavili nezakonito spletno vsebino, in sodelovala z državami EU pri poučevanju v šolah o varnosti na spletu.

V skladu s posodobljenimi telekomunikacijskimi pravili EU so operaterji in ponudniki storitev dolžni obveščati o kršitvah varstva osebnih podatkov (glej MEMO/09/568). Revizija splošnega okvira za varstvo podatkov v EU, ki trenutno poteka, bo preverila tudi možnost razširitve obveznosti obveščanja o kršitvah varstva podatkov.

Hitri in ultrahitri dostop do interneta

Za močno gospodarsko rast, ustvarjanje delovnih mest in blaginje ter zagotovitev dostopa državljanov do vsebin in storitev, ki jih iščejo, potrebujemo zelo hiter internet.

Evropa potrebuje široko dostopen hiter in ultrahiter dostop do interneta po konkurenčnih cenah. EU si je postavila cilj, da do leta 2013 vsi Evropejci dobijo dostop do osnovne širokopasovne povezave, prizadeva pa si zagotoviti, da bodo do leta 2020 (i) vsi Evropejci imeli dostop do mnogo večjih hitrosti interneta, ki bi presegale 30 Mb/s in (ii) v 50 ali več odstotkih evropskih gospodinjstev naročeni na internetne povezave hitrosti nad 100 Mb/s.

Za dosego teh ambicioznih ciljev je treba razviti celovito politiko, ki bo temeljila na mešanici tehnologij, pri tem pa se je treba osredotočiti na dva vzporedna cilja: na eni strani zagotoviti splošno pokritost s širokopasovno tehnologijo (s kombiniranjem fiksne in brezžične) s postopno naraščajočimi hitrostmi interneta do in prek 30 Mb/s. Na drugi strani pa je cilj ta, da se sčasoma v velikem delu EU spodbudi uvedbo in uporabo dostopovnih omrežij naslednje generacije (NGA), ki bodo omogočala ultrahitro internetno povezavo s hitrostmi nad 100 Mb/s.

Digitalna agenda bo na primer:

  • Zagotovila, da bodo do leta 2020 vsi Evropejci lahko imeli dostop do veliko hitrejšega interneta, kot je bilo zadano v ciljih EU. Evropska komisija bo leta 2010 objavila sporočilo o širokopasovnih povezavah, ki bo predstavilo skupni okvir za ukrepe tako na ravni EU kot na ravni držav članic in bo med drugim tudi proučilo, kako pritegniti kapital za naložbe z izboljšanjem kreditne kvalitete (ob podpori EIB in skladov EU). Objavila bo tudi ambiciozen program evropske politike spektra ter priporočilo, ki bo spodbujalo naložbe v konkurenčna dostopovna omrežja naslednje generacije.

Raziskave in inovacije

Evropa mora nameniti več sredstev raziskavam in razvoju ter zagotoviti, da se bodo najboljše zamisli uresničile na trgu.

Glede na to, da IKT prispeva k skupni dodani vrednosti v najpomembnejših evropskih panogah, kot so avtomobilska industrija (25 %), industrija aparatov za široko rabo (41 %), ali zdravstvena in medicinska industrija (33 %), pomanjkanje naložb v raziskave in razvoj IKT ogroža celoten evropski sektor proizvodnje in storitev.

Pomanjkanju naložb so v prvi vrsti botrovala majhna in razpršena javna prizadevanja pri raziskavah in razvoju. Javni sektor EU na primer na leto porabi manj kot 5,5 milijarde EUR za raziskave in razvoj na področju IKT, kar je mnogo manj kot pri konkurenčnih gospodarstvih. V drugi vrsti pa razdrobljenost trga in zelo razpršeno financiranje raziskav omejujeta rast in razvoj inovativnih podjetij IKT, zlasti MSP. Tretjič, Evropa je pri prevzemanju inovacij IKT počasna. Čeprav so družbene spremembe, kot sta npr. staranje prebivalstva ali okoljska kriza, močno gonilo inovacij, se Evropa slabo poslužuje inovacij ter raziskav in razvoja, s katerimi bi izboljšala kakovost in storilnost svojih javnih storitev.

Da bi rešila te probleme, bo digitalna agenda na primer:

  • Spodbudila več zasebnih vlaganj s predkomercialnim naročanjem in javno-zasebnimi partnerstvi, z uporabo strukturnih skladov za raziskave in inovacije ter vzdrževanjem 20-odstotnega letnega povečevanja proračuna za raziskave in razvoj na področju IKT, vsaj v obdobju trajanja sedmega okvirnega programa za raziskave (7OP).

Komisija bo razvila tudi „lahek in hiter“ dostop do raziskovalnih sredstev EU za IKT, s čimer bodo ta dostopnejša MSP in mladim raziskovalcem. Komisija je tudi že pozvala države članice EU, naj podvojijo skupno letno porabo za raziskave in razvoj na področju IKT s 5,5 milijarde EUR na 11 milijard EUR (vključno s programi EU), in to na načine, ki bodo spodbudili enakovredno povečanje zasebne porabe s 35 milijard EUR na 70 milijard EUR.

Računalniško znanje, pismenost in e-vključenost

Smisel digitalne dobe mora biti v opolnomočenju in emancipaciji; družbeni izvor in znanja ne bi smela ovirati dostopa do tega potenciala.

Ker se vedno več vsakodnevnih opravkov, od prijav za službo do plačevanja davkov in rezervacij vstopnic, odvija prek spleta, je uporaba interneta postala neločljiv del vsakdanjega življenja mnogih Evropejcev. Več kot polovica Evropejcev (250 milijonov) se poveže na internet vsak dan, vendar pa 150 milijonov Evropejcev (približno 30 %) interneta še nikoli ni uporabilo. Pogosto pravijo, da ga ne potrebujejo in da je predrag. To skupino večinoma sestavljajo ljudje v starosti od 65 do 74 let, tisti z nizkimi dohodki, brezposelni in manj izobraženi.

Poleg tega se Evropa sooča z naraščajočim pomanjkanjem poklicnega znanja IKT in lahko se zgodi, da bo do leta 2015 Evropi primanjkovalo usposobljenega kadra za napolnitev do 700 000 delovnih mest na področju IT.

Te pomanjkljivosti mnoge državljane izključujejo iz digitalne družbe in gospodarstva ter zadržujejo velik spodbujevalni učinek, ki ga lahko ima IKT na rast produktivnosti.

Da bi rešila te probleme, bo digitalna agenda na primer:

  • Premostila vrzel v računalniškem znanju s spodbujanjem boljšega usklajevanja pobud za izobraževanje na področju IKT na ravni držav članic, zlasti s predlogom, da se digitalna pismenost in usposobljenost uvrstita kot prednostni nalogi za Evropski socialni sklad.

  • Spodbujala ponudbo in povpraševanje po znanju o IKT na trgu dela, in sicer tako, da bo do leta 2012 razvijala orodja, s katerimi bo možno opredeliti usposobljenost strokovnjakov in uporabnikov IKT. Tako bodo podjetja, ki iščejo kader z določenim znanjem o IKT, lažje primerjala usposobljenost kandidatov.

Komisija bo na podlagi pregleda možnosti do leta 2012 oblikovala predloge za zagotovitev, da bodo spletne strani, ki ponujajo javne storitve, do leta 2015 dostopne vsem državljanom, vključno s starejšim prebivalstvom in invalidi.

Koristi za družbo, ki jih omogoča IKT

S pametno uporabo tehnologije in informacij se bomo laže spopadli z izzivi družbe, kot so podnebne spremembe in staranje prebivalstva.

Uporaba IKT je za Evropo zelo pomembna pri soočanju s prihajajočimi izzivi, kot so podpora starajočemu se prebivalstvu, spopadanje s podnebnimi spremembami, zmanjšanje porabe energije, izboljšava prometne učinkovitosti in mobilnosti, zagotavljanje večjega vpliva bolnikov in vključevanje invalidov.

Da bi rešila te probleme, bo digitalna agenda na primer:

  • Zagotovila, da bo sektor IKT z zgledom lastnega poročanja o emisijah toplogrednih plinov prevzel vodilno vlogo, in sicer bo poskrbel za to, da se bo do leta 2011 prevzela skupna metodologija, čemur bodo nato lahko sledili še drugi energetsko intenzivni sektorji.

  • Pripravila obsežne pilotne dejavnosti, ki bodo Evropejcem omogočile varen spletni dostop do njihovih zdravstvenih podatkov, tako da bodo ljudje lahko ne glede na to, kje se nahajajo, zdravnikom omogočili vpogled v svojo zdravstveno dokumentacijo.

  • Povečala varnost in zdravniško pomoč za Evropejce, npr. pri nujnih primerih v tujini, z opredelitvijo minimalnega sklopa zdravstvenih podatkov, ki jih mora vsebovati zdravstvena dokumentacija bolnikov, in do katerega mora biti omogočen elektronski dostop od koder koli v EU.

  • Izboljšala spletni dostop do bogate evropske kulturne dediščine s predlogom za trajnostni model financiranja digitalne javne knjižnice EU Europeane in digitalizacije evropskih kulturnih del.

  • Poskrbela za to, da e-uprava postane del vsakdana za evropske državljane in podjetja, z uvedbo seznama skupnih čezmejnih storitev, ki podjetjem in državljanom omogočajo samostojno delovanje oziroma možnost, da pri tem živijo kjer koli v EU, ter z uvedbo sistemov za vzajemno priznavanje elektronskih identitet.

Zaradi teh in še mnogih drugih ukrepov je digitalna agenda ambiciozen akcijski načrt za prihajajoča leta.

Kdaj se bo digitalna agenda začela izvajati?

Današnja objava navaja skupino ukrepov, ki bodo sprejeti ali predlagani v naslednjih dveh ali treh letih, temu pa bo sledilo še več ukrepov vse do leta 2015. Ta pobuda se bo še naprej razvijala in izoblikovala v naslednjih 10 letih kot ena izmed vodilnih pobud strategije Evropa 2020 za dosego ciljev, predvidenih do leta 2020.

Ali bo Evropska komisija izvajala Digitalno agendo sama? Kako lahko pomagajo zainteresirane strani?

Da bi se ta ambiociozen načrt uresničil, bo Evropska komisija tesno sodelovala z Evropskim parlamentom (prek rednega dialoga) in državami članicami (prek skupin predstavnikov na visoki ravni) ter z vsemi zainteresiranimi stranmi na vseh ravneh in v vseh državah članicah. Komisija bo organizirala platforme z zainteresiranimi stranmi, usmerjene na ukrepe, prav tako pa tudi letni zbor za digitalne tehnologije, kjer bodo ocenili napredek in prihajajoče izzive.

Priloga 1: Ključni ukrepi

Predvideni datum izvedbe

Živahen enotni trg digitalnih tehnologij

Ključni ukrep št. 1: poenostavitev prenosa in upravljanja avtorskih pravic ter čezmejnega izdajanja licenc, in sicer:

z izboljšavo vodenja, preglednosti in vseevropskega licenciranja za (spletno) upravljanje s pravicami prek predloga okvirne direktive o skupinskem upravljanju s pravicami

2010

z določitvijo pravnega okvira, ki bo v Evropi olajšal digitalizacijo in širjenje kulturnih del, s predlogom Direktive o avtorskih delih neznanih avtorjev, ter vodenjem dialoga z zainteresiranimi stranmi glede nadaljnjih ukrepov v zvezi z deli, ki se ne tiskajo več, pospremljenega z uvedbo podatkovnih zbirk pravic

2010

z revizijo Direktive o ponovni uporabi informacij javnega sektorja, zlasti njenega okvira in načel v zvezi z zaračunavanjem dostopa in uporabe

2012

Ključni ukrep št. 2: zagotavljanje, da se enotno območje plačil v evrih (SEPA) izpelje do konca s tem, da se z zavezujočimi pravnimi ukrepi določi končni datum prehoda, ter olajšanje nastanka interoperabilnega evropskega okvirja za e-račune s sporočilom o e-računih in ustanovitvijo foruma več zainteresiranih strani

2010

Ključni ukrep št. 3: predlog za revizijo Direktive o elektronskem podpisu z namenom določitve pravnega okvira za zagotavljanje čezmejnega priznavanja in interoperabilnosti varnih sistemov za e-avtentifikacijo

2011

Ključni ukrep št. 4: revizija regulativnega okvira EU o varstvu podatkov, da se okrepijo zaupanje ljudi in njihove pravice

2010

Interoperabilnost in standardi

Ključni ukrep št. 5: kot sestavni del revizije standardizacijske politike EU predlagati pravne ukrepe v zvezi z interoperabilnostjo na področju IKT, s katerimi se bodo reformirala pravila o izvajanju standardov IKT v Evropi, da se omogoči uporaba določenih standardov foruma in konzorcijev IKT

2010

Zaupanje in varnost

Ključni ukrep št. 6: predstavitev ukrepov, katerih cilj je okrepljena politika varnosti omrežij in informacij na visoki ravni, vključno z zakonodajnimi pobudami, kot je posodobljena agencija za varnost omrežij in informacij (ENISA), ter ukrepi, ki omogočajo hitrejše odzivanje na kibernetske napade, vključno s skupinami CERT za institucije EU

2010

Ključni ukrep št. 7: predstavitev ukrepov, vključno z zakonodajnimi pobudami, za borbo proti kibernetskim napadom na informacijske sisteme do leta 2010, do leta 2013 pa še predstavitev s tem povezanih pravil o pristojnostih v kibernetskem prostoru na evropski in mednarodni ravni

2010, 2013

Hitri in ultrahitri dostop do interneta

Ključni ukrep št. 8: sprejetje sporočila o širokopasovnih povezavah, ki bo podlaga skupnemu okviru za ukrepe na ravni EU in držav članic, da se dosežejo cilji v zvezi s širokopasovnimi tehnologijami iz strategije Evropa 2020; v okviru tega se bo:

2010

okrepilo in racionaliziralo financiranje visokohitrostnih širokopasovnih povezav z uporabo instrumentov EU (npr. ERDF, ERDP, EAFRD, TEN, CIP) v tem okviru do leta 2014 in proučilo, kako pritegniti kapital za naložbe v širokopasovne povezave z izboljšanjem kreditne kvalitete (ob podpori EIB in skladov EU)

2014

predlagalo ambiciozen program evropske politike spektra v letu 2010, o katerem bosta odločala Evropski parlament in Svet in ki bo določil usklajeno in strateško politiko spektra na ravni EU, da se poveča učinkovitost upravljanja radijskega spektra in maksimirajo koristi za potrošnike in industrijo

2010

v letu 2010 izdalo priporočilo za spodbujanje naložb v konkurenčna dostopovna omrežja naslednje generacije z jasnimi in učinkovitimi regulatornimi ukrepi

2010

Raziskave in inovacije

Ključni ukrep št. 9: spodbujanje več zasebnih vlaganj s strateško uporabo predkomercialnega naročanja in javno-zasebnih partnerstev ter z uporabo strukturnih skladov za raziskave in inovacije ter vzdrževanjem 20-odstotnega letnega povečevanja proračuna za raziskave in razvoj na področju IKT, vsaj v obdobju trajanja 7OP

_

Širjenje digitalne pismenosti, znanj in vključevanja

Ključni ukrep št. 10: predlog, da se digitalna pismenost in spretnost uvrstita kot prednostni nalogi v uredbi o Evropskem socialnem skladu (2014–2020)

_

Ključni ukrep št. 11: razvoj orodij za opredeljevanje in priznavanje usposobljenosti strokovnjakov in uporabnikov IKT, povezanih z evropskim ogrodjem kvalifikacij in EUROPASS, ter razvoj evropskega okvira za strokovnost na področju IKT, da se poveča usposobljenost in mobilnost strokovnjakov za IKT po vsej Evropi

2012

Koristi za družbo EU, ki jih omogoča IKT

Ključni ukrep št. 12: ocena, ali sektor IKT pravočasno prevzema metodologijo za skupno merjenje lastne energetske učinkovitosti in emisij toplogrednih plinov, ter po potrebi predlog za pravne ukrepe

2011

Ključni ukrep št. 13: prek pilotnih dejavnosti do leta 2015 omogočiti evropskim državljanom varen spletni dostop do podatkov o njihovem zdravju, do leta 2020 pa na široko uvesti storitve telemedicine

2015- 2020

Ključni ukrep št. 14: predlaganje priporočila, v katerem bo določen minimalni skupen nabor podatkov o pacientih, na podlagi katerega bo dostopna oziroma med državami članicami izmenljiva interoperabilnost zdravstvene dokumentacije bolnikov

2012

Ključni ukrep št. 15: predlaganje trajnostnega modela financiranja digitalne javne knjižnice EU Europeane in digitalizacije vsebin

2012

Ključni ukrep št. 16: predlog Svetu in Parlamentu, da sprejmeta sklep, s katerim se bo zagotovilo medsebojno priznavanje e-identifikacije in e-avtentifikacije po vsej EU, na podlagi spletnih storitev avtentifikacije, ki bo na voljo v vseh državah članicah (ki lahko uporabijo najprimernejše uradne osebne dokumente, izdane v javnem ali zasebnem sektorju

2012

Priloga 2: Ključne ciljne zmogljivosti

Kazalci po večini temeljijo na primerjalni analizi za obdobje 2011-20151, ki so jo države članice EU potrdile novembra 2009.

1. Cilji glede širokopasovnega dostopa:

Osnovni širokopasovni dostop za vse do leta 2013: osnovna pokritost s širokopasovnim dostopom za vse državljane EU. (Izhodišče: celotna pokritost DSL v odstotkih prebivalstva EU je decembra 2008 znašala 93 %.)

Hitri širokopasovni dostop do leta 2020: širokopasovno omrežje s hitrostjo 30 Mb/s ali več za vse državljane EU. (Izhodišče: januarja 2010 so širokopasovne povezave pri 23 % naročnikov imele hitrost najmanj 10 Mb/s.)

Ultrahitri širokopasovni dostop do leta 2020: Pri 50 % evropskih gospodinjstev bi morala biti hitrost povezav nad 100 Mb/s. (Brez izhodišča).

2. Enotni digitalni trg:

Spodbujanje e-trgovanja: 50 % ljudi bi moralo do leta 2015 svoje nakupe opravljati prek spleta. (Izhodišče: leta 2009 je v zadnjih 12 mesecih 37 % ljudi, starih med 16 in 74 let, naročilo blago ali storitve za zasebno rabo.)

Čezmejno e-trgovanje: 20% ljudi bi moralo do leta 2015 opravljati čezmejne nakupe prek spleta. (Izhodišče: leta 2009 je v zadnjih 12 mesecih 8 % ljudi, starih med 16 in 74 let, naročalo blago ali storitve od prodajalcev iz drugih držav EU.)

E-trgovanje za gospodarske družbe: Do leta 2015 bi moralo 33 % malih in srednje velikih podjetij opravljati spletne nakupe/prodajo. (Izhodišče: v letu 2008 je 24 % oziroma 12 % podjetij nabavljalo oziroma prodajalo po elektronski poti v količini, ki je enaka ali večja od 1 % prometa/skupne nabave.

Enotni trg telekomunikacijskih storitev: razlika med tarifami za gostovanje in nacionalnimi tarifami bi se morala do leta 2015 približati ničli. (Izhodišče: leta 2009 je bila povprečna cena za gostovanje v omrežju 0,38 centa na minuto (za opravljeni klic), povprečna cena za vse klice v EU pa je bila 0,13 centa na minuto (vključno z gostovanjem)).

3. Digitalno vključevanje:

Do leta 2015 povečati redno uporabo interneta s 60 % na 75 %, v primeru invalidnih oseb pa z 41 % na 60 %. (Izhodiščne številke veljajo za leto 2009).

Do leta 2015 prepoloviti odstotek ljudi (na 15 %), ki še nikoli niso uporabljali interneta. (Izhodišče: leta 2009 30 % ljudi, starih od 16 do 74 let, še nikoli ni uporabljalo interneta.)

4. Javne storitve:

E-uprava do leta 2015: 50 % državljanov uporablja storitve e-uprave in več kot polovica med njimi jih oddaja izpolnjene obrazce. (Izhodišče: leta 2009 je 38 % ljudi, starih od 16 do 74 let, v zadnjih 12 mesecih uporabljalo storitve e-uprave, 47 % med njimi pa je te storitve uporabljalo za oddajanje izpolnjenih obrazcev.)

Čezmejne javne storitve: do leta 2015 naj prek spleta postanejo dosegljive vse ključne čezmejne javne storitve s seznama, o katerem se bodo države članice dogovorile do leta 2011. (Brez izhodišča).

5. Raziskave in inovacije:

Povečanje raziskav in razvoja na področju IKT: podvojiti javne naložbe na 11 milijard EUR. (Izhodišče: leta 2007 so državna proračunska sredstva ali izdatki za raziskave in razvoj (GBAORD na področju IKT) znašala 5,7 milijard nominalnih EUR.)

6. Gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika:

Spodbujanje razsvetljave z nizko porabo energije: do leta 2020 vsaj 20-odstotno splošno znižanje porabe energije za razsvetljavo. (Brez izhodišča).

1 :

Za več informacij glej okvir primerjalnih analiz za obdobje 2011–2015; To je konceptualni okvir za zbiranje statističnih podatkov o informacijski družbi in obenem seznam glavnih kazalnikov za primerjalne analize.


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site