Navigation path

Left navigation

Additional tools

Kaj evropska digitalna agenda pomeni zame?

European Commission - MEMO/10/199   19/05/2010

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

MEMO/10/199

Bruselj, 19. maja 2010

Kaj evropska digitalna agenda pomeni zame?

(glej tudi IP/10/581 in MEMO/10/200)

Evropska Komisija je pravkar predstavila ambiciozno evropsko digitalno agendo, ki določa sedem prednostnih področij ukrepanja: vzpostavitev enotnega digitalnega trga, izboljšanje interoperabilnosti, povečanje zaupanja v internet in okrepitev internetne varnosti, občutno povečanje hitrosti spletnega dostopa, izboljšanje naložb v raziskave in razvoj, širjenje digitalne pismenosti, znanj in vključevanja ter uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij za odziv na družbene izzive, kot so podnebne spremembe in staranje prebivalstva. Na sedmih naštetih področjih je z digitalno agendo predvidenih približno 100 ukrepov, od katerih bo 31 zakonodajnih. Digitalna agenda je prva izmed vodilnih pobud v okviru strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast (glej IP/10/225). Digitalna agenda se na splošno osredotoča na tehnologije 21. stoletja in spletne storitve, ki bodo v Evropi pospešile ustvarjanje delovnih mest, spodbujale gospodarski razcvet ter na mnoge različne načine izboljšale življenja državljanov EU in podjetij. Spodaj so opisani nekateri praktični primeri, kako bodo ukrepi za izvajanje digitalne agende koristili ljudem in podjetjem.

Potrošniki: živahen enotni trg digitalnih tehnologij in dostop do interneta visokih hitrosti

Ljudje bi morali imeti digitalni svet na dlani. A vendar je trenutno vse preveč Evropejcev ujetih v počasnem internetnem toku, ker enotni trg digitalnih tehnologij ni dovolj razvit, ker spletu ne zaupajo ali ker dostopa do visokohitrostne internetne povezave sploh nimajo.

Potrošniki še ne morejo v celoti izkoristiti konkurenčnih cen in široke izbire, ki jih nudi evropski enotni trg digitalnih tehnologij. Mnogokrat je na spletu laže kaj kupiti od podjetja, ki ima sedež v ZDA, kot od tistega iz druge države EU. Na primer pri poskusih spletnih nakupov iz druge države EU kar v 60 % primerov naletimo na težave, kot je zavrnitev plačila s kreditno kartico, ker je ta iz „napačne“ države. V drugem primeru potrošniki lahko po celotni Evropi v glasbenih prodajalnah kupijo zgoščenko, pogosto pa po spletu iz druge države EU glasbe ne morejo zakonito prenesti, saj so pravice podeljene po posameznih državah. Zaradi take razdrobljenosti je v ZDA štirikrat toliko zakonitih prenosov glasbe kot v EU. K vsemu pa prispeva tudi dejstvo, da se le 12 % spletih uporabnikov v EU počuti varne pri izvajanju spletnih transakcij.

Na področju telekomunikacij potrošnike od uporabe mobilnih storitev v tujini kljub ukrepom EU glede gostovanja še vedno odvračajo višje cene, kot bi jih za uporabo enakih storitev plačali v domači državi članici, zlasti v primeru podatkovnega gostovanja.

Evropska digitalna agenda je namenjena reševanju teh težav, da bi se ljudem omogočil dostop do vseh potencialnih koristi digitalne družbe.

Eden njenih ciljev je na primer zagotoviti dostop do interneta zelo visokih hitrosti, ki bi ljudem omogočal spletno nakupovanje, ustvarjanje, učenje, druženje ter komuniciranje in ki je bistvenega pomena za gospodarsko rast. Cilj evropske digitalne agende je do leta 2020 vsem Evropejcem omogočiti internetno povezavo hitrosti najmanj 30 Mb/s ter doseči, da bo polovica evropskih gospodinjstev naročena na povezave hitrosti najmanj 100 Mb/s.

Digitalna agenda bo spodbujala tudi usklajevanje na ravni EU na področju upravljanja radijskega spektra, da se spodbudi rast inovativnih brezžičnih širokopasovnih storitev. Razjasnila bo pravila za spodbujanje naložb v odprte in konkurenčne mreže nove generacije ter javnim organom pomagala uvesti novo širokopasovno infrastrukturo na območjih, kjer trg ali zasebni investitorji zaradi zemljepisnih značilnosti ali omejenega števila potencialnih uporabnikov sami težko ponudijo internet visoke hitrosti (npr. na podeželskih območjih).

Digitalna agenda namerava poiskati rešitve za vseevropski dostop do zakonitih spletnih vsebin s poenostavitvijo prenosa avtorskih pravic, upravljanja teh pravic in čezmejnega izdajanja licenc. Spodbujala bo tudi široko digitalizacijo bogatih zbirk nacionalnih knjižnic, arhivov in muzejev ter dostop do njih prek Europeane (www.europeana.eu), ki je portal evropskih digitalnih knjižnic (glej MEMO/10/166).

Drugi ukrepi na tem področju vključujejo poenostavitev elektronskega plačevanja in izdajanja računov po vsej Evropi, da se spodbudi čezmejno spletno nakupovanje.

Da bi se Evropejci na spletu počutili varnejši, bo digitalna agenda okrepila predpise EU o varovanju osebnih podatkov, izboljšala vodič eYou (http://ec.europa.eu/information_society/eyouguide/index_en.htm), ki je digitalni vodič po pravicah na spletu, tako da bo postal bolj praktičen in prijazen do uporabnika, ter predlagala sistem spletnega reševanja sporov za celotno EU v zvezi s transakcijami e-trgovanja.

Digitalna agenda želi zaupanje ljudi v uporabo interneta okrepiti med drugim tudi z zagotavljanjem bolj usklajenega evropskega odzivanja na kibernetske napade, krajo identitete in neželene vsebine.

Komisija namerava po proučitvi stroškov, ki jih povzroča odsotnost enotnega trga na področju telekomunikacij, sprejeti nove ukrepe na primer za zagotovitev, da se bo do leta 2015 razlika med cenami gostovanja in nacionalnimi cenami približala ničli.

Delavci – znanja za digitalno dobo

Evropi vedno bolj primanjkuje znanja na področju IKT. 150 milijonov Evropejcev (približno 30 %) še nikoli ni uporabilo interneta, izobraževalni sistemi in sistemi usposabljanj v Evropi pa znanjem na področju IKT, ki so na današnjem digitalnem trgu dela potrebna, niso sledili. Cilj digitalne agende je izboljšati in nadgraditi digitalne spretnosti vseh državljanov EU, ne glede na starost, lokacijo ali ekonomski položaj, da bodo lahko v celoti vključeni v digitalno družbo in na trg dela.

V milijonih mladih in milijonih žensk vseh starosti, ki so redni uporabniki IKT in bi se jih dalo pritegniti k delu v sektorjih IKT ali tehnologije, se skriva velikanski neizkoriščen potencial. Ta ogromen nabor potencialnega talenta in virov je treba izkoristiti v dobro rasti in konkurenčnosti v Evropi. Digitalna agenda si bo prizadevala, da se vsi državljani, zlasti pa mladi, zavedajo potenciala IKT za vse vrste zaposlitev. EU bo države članice pozvala, naj digitalno pismenost in usposobljenost uvrstita kot prednostni nalogi evropskega socialnega sklada.

Za tiste, ki znanja s področja IKT že uporabljajo in delajo v sektorju tehnologije, bo digitalna agenda pomagala opredeliti in priznati usposobljenosti strokovnjakov IKT, da jih bodo podjetja, ki bodo potrebovala zaposlene z določenimi znanji s področja IKT, brez težav našla.

Pacienti in zdravniki – uporaba IKT za trajnostno zdravstvo

Vlaganje v digitalne tehnologije, povezane z zdravstvom (znane tudi kot e-zdravje), lahko zelo poveča obseg in kakovost oskrbe, ki je na voljo pacientom in zdravstvenemu osebju. Na primer nove storitve telemedicine, kot so spletni posveti z zdravnikom, izboljšana nujna oskrba in prenosne naprave za spremljanje zdravstvenega stanja invalidov in ljudi s kroničnimi boleznimi, lahko bolnikom omogočijo svobodo gibanja, kakršne še nikoli prej niso uživali.

V praksi lahko e-zdravje kar najbolj zmanjša tveganje za zdravniške napake in pripomore k zgodnjemu odkrivanju zdravstvenih težav. Spremljanje srčnih bolnikov na daljavo na domu lahko stopnje preživetja izboljša za 15 %, za 26 % zmanjša število bolnišničnih dni ter za 10 % zmanjša stroške oskrbe, kar je v težkih gospodarskih razmerah ključnega pomena. E-recepti lahko za 15 % zmanjšajo število napak pri odmerjanju zdravil. E-zdravje bo v evropskih družbah, ki se starajo, nujno za ohranitev cenovno in splošno dostopne zdravstvene oskrbe za vse.

Digitalna agenda namerava vsem Evropejcem do leta 2015 omogočiti varen dostop do njihove spletne zdravstvene dokumentacije in to ne samo od doma, temveč tudi takrat, ko bodo potovali kjerkoli na območju EU. To bi zdravnikom olajšalo delo, pacientom pa bi omogočilo, da ne glede na to, ali gredo k zdravniku doma ali v drugi državi EU, najdejo najboljšo zdravniško pomoč.

Proizvodni sektor – priložnosti interoperabilnega digitalnega gospodarstva

Sektor IKT prispeva velik delež k rasti produktivnosti celotnega evropskega gospodarstva. Polovica rasti produktivnosti v Evropi je že v zadnjih 15 letih slonela na informacijskih in komunikacijskih tehnologijah (glej IP/10/571), ta trend pa se bo verjetno še stopnjeval.

V idealnem svetu bi digitalne storitve in naprave odlično medsebojno delovale in komunicirale, vendar danes temu ni tako. Imamo mnoge naprave in programske vmesnike, ki medsebojno ne delujejo tako dobro, kot bi lahko, kar ustvarja razdrobljene trge in pomanjkanje konkurence. Tudi sedanji standardizacijski postopki ne gredo vedno v korak s tehnološkimi spremembami. Te težave skupaj močno otežujejo enotno uporabo tehnologij, kar pomeni, da spletne storitve, vključno z javnimi storitvami, od uporabnikov pogosto še vedno zahtevajo uporabo določenih programov ali naprav, kar povzroča tveganje za vezanost na določeno tehniko in višje cene. Te ovire proizvodnemu sektorju tudi onemogočajo razvoj inovativnih proizvodov ter potencialno preprečujejo tako zelo potrebno gospodarsko rast in odpiranje delovnih mest.

Digitalna agenda za reševanje teh težav predvideva revizijo standardizacijske politike EU do leta 2010, ki bo namenjena predvsem potrebi, da evropska standardizacija na področju IKT drži korak s hitrimi trgi tehnologije. Komisija bo izdala tudi smernice v zvezi s pravili za določanje standardov, javno naročanje rešitev IKT in interoperabilnost.

Industrija IKT – raziskave in inovacije za digitalno gospodarstvo

Digitalna agenda se zlasti namerava spopasti z veliko težavo premajhnega vlaganja v raziskave na področju IKT v Evropi in razdrobljenosti teh raziskav. Odhodki za raziskave in razvoj na področju IKT v Evropi znašajo zgolj 40 % odhodkov v ZDA. Ker so IKT v sodobnem gospodarstvu najpomembnejše spodbujevalne tehnologije, gre pri tem za strateško slabost.

Cilj digitalne agende je spodbuditi več zasebnih vlaganj s strateško uporabo predkomercialnega naročanja in javno-zasebnih partnerstev, z regionalnim in drugim financiranjem raziskav in inovacij s strani EU ter vzdrževanjem letnega povečevanja proračuna EU za raziskave in razvoj na področju IKT, ki je uvedeno v evropskih raziskovalnih okvirnih programih, vsaj do leta 2013.

Industrija IKT se sooča tudi s precejšnjim pomanjkanjem visoko usposobljenih strokovnjakov za IKT glede na trenutno in prihodnjo potrebo po delavcih. Evropska digitalna agenda to težavo rešuje s spodbujanjem izobraževanja na področju IKT in predlaganjem ukrepov za povečanje privlačnosti tega področja za poklicni razvoj. Večja dostopnost in boljša pripravljenost strokovnjakov za IKT bo zagotovila trdno rast industrije, katere razvoj v veliki meri temelji na znanju in usposobljenosti ljudi.

Za tiste, ki znanja s področja IKT že uporabljajo in delajo v sektorju tehnologije, bo digitalna agenda pomagala opredeliti in priznati usposobljenosti strokovnjakov IKT, da jih bodo podjetja, ki bodo potrebovala zaposlene z določenimi znanji s področja IKT, brez težav našla.

Mala in srednje velika podjetja (MSP) – e-uprava za lažje delovanje MSP

Digitalna agenda namerava zmanjšati birokracijo in opraviti ovire, ki 99 % vseh evropskih podjetij preprečujejo popolno izkoriščanje možnosti enotnega digitalnega trga. Eden izmed splošnih ciljev digitalne agende je doseči, da bo do leta 2015 33 % vseh MSP nakupovalo in prodajalo prek spleta.

Zlasti dokončanje enotnega območja plačil v evrih (SEPA) bo MSP olajšalo elektronska plačila in elektronsko izdajanje računov prek nacionalnih meja ter na temelju varnih in učinkovitih plačilnih metod.

Prizadevanje v okviru digitalne agende za izboljšanje delovanja e-uprave je usmerjeno k cilju, da se MSP skrajša čas za upravne postopke in nove poslovne priložnosti. Zlasti celovito izvajanje zakonodaje EU glede e-javnih naročil ter praktične e-identifikacije in e-avtentifikacije za čezmejne storitve bo odprlo številne nove poslovne priložnosti prek nacionalnih meja. Države EU bi se morale do leta 2011 dogovoriti o skupnem seznamu čezmejnih javnih storitev (npr. elektronsko potrdilo, ki je potrebno za veljavnost položaja pogodbenika v postopkih naročil), ki bi podjetnikom omogočale ustanoviti in voditi podjetje kjerkoli v Evropi, neodvisno od njihove lokacije. Te najpomembnejše storitve morajo biti do leta 2015 v celoti dostopne prek spleta.

Umetniki, avtorji, glasbeniki

Internet je edinstvena platforma za distribucijo kulturnih vsebin, saj avtorjem, skladateljem in umetnikom omogoča doseganje širšega občinstva. Evropa mora zelo pospešiti ustvarjanje, izdelavo in distribucijo digitalnih vsebin. Za to sta potrebna povsem delujoč evropski enotni digitalni trg ter boljša zaščita nadomestil za avtorje in druge ustvarjalce.

Evropski enotni digitalni trg je danes na nekaterih področjih razdrobljen, saj je upravljanje s pravicami organizirano na nacionalnih podlagah, kar pomeni, da bi se morala vseevropska spletna glasbena- ali videotrgovina o pravicah dogovarjati z novimi organi za upravljanje s pravicami za vsako izmed 27 držav članic. Posledica tega stanja je, da lahko potrošniki na primer zgoščenke kupijo v kateri koli trgovini, z zakonitih spletnih platform pa glasbe od drugod v EU pogosto ne morejo kupiti, saj so licence za pravice izdane na nacionalni podlagi.

Ker evropski državljani, ki želijo dostopati do ustvarjalnih in kulturnih vsebin, do teh del ne morejo dostopati na zakonit način, so potencialni prihodki ustvarjalcev trenutno nižji. Piratske vsebine v Evropi krožijo mnogo hitreje kot zakonite vsebine, kar je paradoksalno, zato je treba najti uravnoteženo rešitev. Ustvarjalne sektorje je treba spodbujati, da v zameno za boljšo pravno zaščito na spletu ponudijo več vsebin. Digitalna agenda se namerava s temi težavami spopasti s spodbujanjem čezmejnega in vseevropskega licenciranja v digitalnem okolju. To želi doseči med drugim z okvirno Direktivo o skupnem upravljanju pravic, ki naj bi bila sprejeta leta 2011, s predlogom Direktive o avtorskih delih neznanih avtorjev, z nadaljnjimi pogovori z zainteresiranimi stranmi glede del, ki se ne tiskajo več, ter revizijo predpisov EU o ponovni uporabi informacij javnega sektorja. V letu 2012 bo na podlagi zelene knjige iz leta 2010, ki obravnava priložnosti in izzive spletne distribucije avdiovizualnih del in drugih ustvarjalnih vsebin, ocenjena potreba po morebitnih drugih ukrepih.

Okolje – uporaba IKT za zmanjšanje našega vpliva na okolje

Evropa je s svojo vodilno vlogo v svetu na področju spopadanja s podnebnimi spremembami utrla pot naprej z ambiciozno energetsko in podnebno politiko, kjer si je kot cilj zastavila zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za najmanj 20 % do leta 2020. Treba je v celoti sprostiti ves potencial orodij IKT, da se državljanom in podjetjem pomaga pri zmanjšanju njihovih ogljikovih odtisov, kar bo prispevalo k izpolnjevanju zavez EU na svetovni ravni.

Rešitve IKT za spremljanje, kot so pametna omrežja in števci, ki analizirajo porabo energije, lahko povečajo prihranke energije na delovnih mestih in doma. Skoraj 20 % vse svetovne porabe energije je namenjenih za razsvetljavo. Z uporabo pametnih sistemov upravljanja razsvetljave na podlagi IKT bi se lahko prihranilo približno 70 % te energije. V skladu z digitalno agendo bi moralo biti do leta 2020 za razsvetljavo porabljenih 20 % manj energije kot v letu 2010.

Digitalna agenda želi zagotoviti, da bodo javni organi, industrija IKT ter sektorji, ki povzročajo največ emisij, tesno sodelovali pri pospeševanju splošnega uvajanja rešitev na podlagi IKT za doseganje ciljev varčevanja z energijo.

Raziskovalci – povečano in povezano financiranje raziskovanja IKT

Premajhno vlaganje v raziskave in razvoj na področju IKT v Evropi ogroža evropski proizvodni sektor in evropski sektor storitev (zlasti avtomobilsko industrijo, industrijo aparatov za široko potrošnjo ter zdravstveno in medicinsko industrijo). Investicijska vrzel je večinoma posledica premajhne porabe za raziskave in razvoj (manj kot 5,5 milijarde EUR letno), prevelike birokracije ter razdrobljenosti trga.

Komisija se je v digitalni agendi zavezala k spodbujanju več zasebnih vlaganj s strateško uporabo predkomercialnega naročanja. Komisija bo v okviru Sedmega okvirnega programa EU za raziskave (7OP) podprla tudi šest javno-zasebnih partnerstev s področja IKT, s financiranjem v skupni višini 1 milijarde EUR, kar bo spodbudilo zasebno porabo v višini 2 milijard EUR. Poleg tega bo najmanj do leta 2013 vzdrževala letna povečanja proračuna za raziskave in razvoj na področju IKT. Digitalna agenda države članice EU poziva, da do leta 2020 podvojijo skupno javno porabo za raziskave in razvoj na področju IKT, in sicer na 11 milijard EUR.

Evropska digitalna agenda vključuje tudi ukrepe za zmanjšanje odvečne birokracije, s čimer se bo od leta 2011 naprej mladim raziskovalcem in MSP olajšalo in pospešilo dostop do raziskovalnih sredstev EU za IKT, ter ukrepe za krepitev usklajevanja in združevanja sredstev z državami članicami in industrijo.

Otroci in njihovi starši: varnejši na spletu

Mladi in otroci so danes najaktivnejša skupina uporabnikov interneta. 73 % ljudi, starih med 16 in 24 let, redno uporablja napredne storitve za ustvarjanje in izmenjavo spletnih vsebin, kar je dvakratnik povprečja EU (35 %). 66 % vseh Evropejcev, mlajših od 24 let, uporablja internet vsak dan, medtem ko ga med celotnim prebivalstvom EU vsak dan uporablja povprečno 43 %. Vendar pa so ti mladi kljub dejstvu, da se na spletu počutijo kot doma, še vedno izpostavljeni spletnim grožnjam.

Digitalna agenda bo staršem in njihovim otrokom pomagala k varni uporabi spleta. Natančneje, program EU „Varnejši internet“ bo vse države članice spodbujal k vzpostavitvi klicnih linij za prijavo žaljivih spletnih vsebin in nudenju šolskih učnih ur o varnosti na spletu. Ponudniki spletnih storitev, ki so med mlajšimi generacijami najbolj priljubljeni (npr. socialna omrežja, operaterji mobilne telefonije), bodo morali do leta 2013 dodatno razviti ukrepe za samourejanje glede varnosti otrok na spletu.

Digitalna agenda namerava tudi na evropski in mednarodni ravni okrepiti sodelovanje na področju boja proti kibernetskemu kriminalu (npr. spletne opozorilne platforme na nacionalnih ravneh in ravni EU za spopadanje z izkoriščanjem otrok v spolne namene in razširjanjem tovrstnih vsebin na spletu) in drugim oblikam kibernetskih napadov, kraji identitete in neželenim vsebinam.

Starejše osebe in invalidi – nove možnosti

Zlasti v starajoči se družbi je e-zdravje ključno področje inovacij, ki lahko omogoči boljši rezultate za invalide in starejše osebe.

Financiranje EU je na primer omogočilo, da so se v okviru pomoči iz okolice IKT uporabile za zagotavljanje, da digitalna družba šibkejšim ljudem, kroničnim bolnikom in invalidom omogoči bolj neodvisno in dostojanstveno življenje.

Program pomoči iz okolice spodbuja inovacije in uporabo IKT na področju, kot je preprečevanje padcev (problem, ki prizadene več kot tretjino ljudi nad 65 let) ali pri pomoči več kot 7 milijonom državljanov EU, ki jih so jih prizadeli demenca, izguba spomina, pomanjkanje koncentracije ali nezmožnost reševanja majhnih problemov. Cilj digitalne agende je do leta 2015 dvakrat večjemu številu starejših oseb omogočiti pogoje neodvisnega življenja.

150 milijonov Evropejcev, kar je okoli 30 %, interneta še nikoli ni uporabilo. To skupino večinoma sestavljajo ljudje v starosti od 65 do 74 let. Dostopnost in uporabnost sta problematični tudi za invalidne Evropejce. S premostitvijo te digitalne ločnice bi ljudem iz prikrajšanih družbenih skupin omogočili enakopravnejšo udeležbo v digitalni družbi (vključno s storitvami, ki so v njihovem neposrednem interesu, npr. e-učenje, e-uprava in e-zdravje) in povečali njihove zaposlitvene možnosti ter kakovost življenja.

Ljudje na podeželskih in oddaljenih območjih – povezovanje skupnosti

Digitalna agenda namerava do leta 2013 zagotoviti širokopasoven internet vsem, tudi ljudem, ki živijo na odmaknjenih področjih. Vendar visoki stroški izgradnje novih infrastruktur v povezavi z majhno gostoto povpraševanja telekomunikacijska podjetja odvračajo od nameščanja potrebne širokopasovne infrastrukture.

EU bo za reševanje teh težav sodelovala z državami članicami pri krepitvi in boljšem usmerjanju regionalnih in drugih programov financiranja, s čimer namerava podpreti naložbe, sprejela pa bo tudi ukrepe za zmanjšanje stroškov naložb. V digitalni agendi so predvideni tudi predlogi, s katerimi bi se del digitalne dividende (radijske frekvence, ki se bodo sprostile pri prehodu z analogne na digitalno radiodifuzijo) lahko uporabil za brezžične širokopasovne tehnologije. To je zlasti pomembno, ker bodo brezžične (prizemne ali satelitske) širokopasovne tehnologije poleg omogočanja novih zanimivih storitev imele ključno vlogo pri zagotavljanju hitrega interneta za vse, tudi na oddaljenih in podeželskih območjih.

Evropska komisija bo za spodbujanje razvoja širokopasovnih omrežij v tem letu predlagala program evropske politike spektra, da se poveča učinkovitost upravljanja radijskega spektra in dosežejo kar največje koristi za potrošnike in industrijo.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website