Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Proučitev vzpostavitve evropskega sistema nadzorovanja meja (EUROSUR)

Commission Européenne - MEMO/08/86   13/02/2008

Autres langues disponibles: FR EN DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

MEMO/08/86

Bruselj, 13. februarja 2008

Proučitev vzpostavitve evropskega sistema nadzorovanja meja (EUROSUR)

Komisija je predstavila sporočilo o vzpostavitvi evropskega sistema nadzorovanja meja (EUROSUR), s katerim namerava zlasti preprečiti nedovoljene prehode meja, zmanjšati število nezakonitih priseljencev, ki izgubijo življenje na morju, ter povečati notranjo varnost EU s prizadevanji za preprečevanje čezmejnega kriminala.

Izzivi in cilji

Namen sporočila je proučiti parametre, v okviru katerih bi se lahko razvil evropski sistem nadzorovanja meja (EUROSUR), ki bi se sprva osredotočal na južne in vzhodne zunanje meje EU, ter državam članicam predlagati časovni načrt za postopno vzpostavitev takega „sistema sistemov“ v prihodnjih letih. To sporočilo se osredotoča na krepitev nadzorovanja meja, katerega namen je

  • zmanjšanje števila nezakonitih priseljencev, ki neopaženo vstopijo v EU

Nacionalni sistemi nadzorovanja meja trenutno zajemajo le nekaj izbranih delov zunanjih meja EU. Zaradi tehničnih in finančnih omejitev so območja pod nadzorom trenutno omejena na nekatere ravnine in obalna območja ter tista območja, na katerih se izvajajo operacije.

Za odkrivanje, prepoznavanje, sledenje in prestrezanje oseb, ki poskušajo nezakonito vstopiti v EU, in s tem zmanjšanje števila nezakonitih priseljencev, ki jim uspe neopaženo prečkati zunanje meje EU, je treba organom, pristojnim za mejni nadzor v državah članicah, pravočasneje zagotoviti zanesljive podatke.

  • zmanjšanje smrtnosti nezakonitih priseljencev z rešitvijo več življenj na morju

Številni nezakoniti priseljenci in osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito, potujejo v izjemno težkih pogojih in osebno zelo veliko tvegajo, ko poskušajo nezakonito vstopiti v EU, saj se skrivajo v vozilih, na tovornih plovilih itd. S sedanjo prakso plovbe na prepolnih čolnih, nesposobnih za plovbo, se je število nesrečnih migrantov, utopljenih v Atlantskem oceanu med Afriko in Kanarskimi otoki ter v Sredozemskem morju, povečalo.

Tragični smrtni davek, ki je posledica takega nezakonitega priseljevanja, je nesprejemljiv, zato ga je treba znatno zmanjšati. Okrepiti je treba zmogljivosti za odkrivanje majhnih čolnov na odprtem morju ter s tem prispevati k uspešnejšemu iskanju in reševanju ter rešitvi večjega števila življenj na morju. Vendar pa se lahko dolgoročne rešitve izzivov, povezanih z upravljanjem migracij, dosežejo le s celovito strategijo, ki vključuje sodelovanje s tretjimi državami, in sicer tudi na področju nadzorovanja meja.

  • povečanje notranje varnosti EU kot celote s prizadevanji za preprečevanje čezmejnega kriminala

Namen nadzorovanja meja ni le preprečevanje nedovoljenih prehodov meje, ampak tudi boj proti čezmejnemu kriminalu, kot je preprečevanje terorizma, trgovine z ljudmi, tihotapljenja drog, nedovoljenega prometa z orožjem itd.

Boj proti tem grožnjam je predvsem naloga policije in obveščevalnih služb držav članic. Vendar bo učinkovit sistem upravljanja meja na nacionalni in evropski ravni zagotavljal dragoceno orodje za boj proti čezmejnemu kriminalu.

Splošni koncept

Evropski sistem nadzorovanja meja (EUROSUR) naj bi državam članicam pomagal pri doseganju popolnega zavedanja o razmerah[1] na njihovih zunanjih mejah in povečal zmožnost odzivanja[2] njihovih organov kazenskega pregona.

EUROSUR naj bi zagotovil skupni tehnični okvir za racionalizacijo vsakodnevnega sodelovanja in komunikacije med organi držav članic ter olajšal uporabo najnovejše tehnologije za namene nadzorovanja meja. Ključni operativni cilj bi morala biti izmenjava informacij, v katerih niso zajeti osebni podatki, med obstoječimi nacionalnimi in evropskimi sistemi.

Vzpostavitev sistema EUROSUR bi lahko potekala v treh vzporednih fazah:

  1. 1. FAZA: Namen te faze je medsebojno povezovanje obstoječih sistemov in mehanizmov nadzorovanja ter njihova racionalizacija na ravni držav članic.

Financiranje, zagotovljeno v okviru Evropskega sklada za zunanje meje, naj bi se zato uporabilo za nadgradnjo in razširitev nacionalnih sistemov nadzorovanja meja ter za ustanovitev nacionalnih centrov za usklajevanje nadzorovanja meja v državah članicah na južnih in vzhodnih zunanjih mejah EU.

Vzpostaviti je treba zavarovano računalniško podprto komunikacijsko omrežje, da si bodo lahko centri v državah članicah in agencija FRONTEX izmenjevali podatke.

Poleg tega je treba proučiti, kako bi lahko zagotovili finančno in logistično podporo v izbranih sosednjih tretjih državah, da se spodbudi operativno sodelovanje z državami članicami na področju nadzorovanja meja.

  1. 2. FAZA: Namen te faze je bolje izkoristiti orodja nadzorovanja na ravni EU.

Z uporabo programov EU za raziskave in razvoj se bo izboljšala tehnična učinkovitost orodij nadzorovanja in senzorjev (npr. satelitov, zračnih plovil brez posadke itd).

Poleg tega bi skupna uporaba orodij nadzorovanja organom držav članic pogosteje zagotovila zanesljivejše podatke o nadzorovanju na njihovih zunanjih mejah in območjih pred mejo.

Lahko bi se razvila tudi skupna slika informacij o razmerah na območju pred mejo, ki bi združevala obveščevalne informacije in informacije, pridobljene z orodji nadzorovanja.

  1. 3. FAZA: Cilj te faze je ustvariti skupno okolje za izmenjavo informacij na področju pomorstva EU, in sicer tako, da se vsi obstoječi sistemi poročanja in spremljanja na morskih področjih, ki so v pristojnosti držav članic, in sosednjih odprtih morjih, vključijo v širše omrežje ter se tako organom za nadzor meja omogoči izkoriščenje prednosti celostne uporabe teh različnih sistemov.

Ob upoštevanju sedanjega migracijskega pritiska bi moralo biti celostno omrežje v prvem koraku omejeno na Sredozemsko morje, Južni Atlantski ocean (Kanarski otoki) in Črno morje ter bi se moralo osredotočati na notranjo varnost, pri čemer bi povezovalo organe za mejni nadzor ter druge evropske in nacionalne organe z varnostnimi interesi in pristojnostmi na področju pomorstva.

V poznejši fazi bi se lahko to celostno omrežje sistemov poročanja in nadzorovanja razširilo na celotno področje pomorstva EU in bi poleg vidikov, povezanih z mejo, zajemal tudi vse pomorske dejavnosti, kot so pomorska varnost, varstvo pomorskega okolja, nadzor ribištva in kazenski pregon.

Medtem ko naj bi prva in druga faza zajemali morske in kopenske zunanje meje, naj bi se tretja faza osredotočala samo na pomorsko področje. Vidiki tega sporočila o nadzorovanju zunanjih morskih meja so del skupnega okvira, določenega v celostni pomorski politiki za Evropsko unijo.

Ko se bo sistem EUROSUR začel izvajati, bo pomenil odločilen napredek pri nadaljnji postopni vzpostavitvi skupnega evropskega integriranega sistema upravljanja meja. Pri izvajanju različnih ukrepov, opisanih v tem sporočilu, bi moral biti Sklad za zunanje meje glavni mehanizem solidarnosti za države članice pri delitvi finančnega bremena v Evropski uniji.

Več informacij o dejavnostih podpredsednika Franca Frattinija je na voljo na njegovi spletni strani: http://www.ec.europa.eu/commission_barroso/frattini/index_en.htm


[1] Zavedanje o razmerah pomeni, koliko so organi zmožni odkrivati čezmejna gibanja in najti utemeljene razloge za nadzorne ukrepe.

[2] Zmožnost odzivanja pomeni čas, potreben za dosego nadzora kakršnega koli čezmejnega gibanja, ter čas in sredstvo za ustrezen odziv na nenavadne okoliščine.


Side Bar

Mon compte

Gérez vos recherches et notifications par email


Aidez-nous à améliorer ce site