Navigation path

Left navigation

Additional tools

MEMO/08/740

Bruselj, 26. novembra 2008

Pot do gospodarskega okrevanja: kohezijski sveženj. Vprašanja in odgovori o prispevku kohezijske politike k evropskemu načrtu za gospodarsko okrevanje

Kakšna je vloga kohezijske politike v načrtu za gospodarsko okrevanje?

  • Za kohezijsko politiko Evropske unije je namenjenih več kot tretjina proračunskih sredstev EU: med letoma 2007 in 2013 bo vloženih 347 milijard EUR v približno dva milijona sofinanciranih projektov v regijah in državah članicah. Te naložbe so varen vir financiranja v realnem gospodarstvu, saj omogočajo spopadanje z dolgoročnimi izzivi. Naložbe so namenjene ustvarjanju trajnih delovnih mest in trajnostne rasti s podporo prednostnim nalogam lizbonske strategije, kot so sodobne infrastrukturne mreže, širokopasovni dostop do interneta, podpora malim podjetjem, inovacije, okolje, človeški viri in usposabljanje.
  • Kohezijska politika z različnimi zakonodajnimi in nezakonodajnimi ukrepi prispeva k svežnju za gospodarsko okrevanje. Glavni cilj je pospešiti izplačila državam članicam in poenostaviti dostop do strukturnih skladov, kar bo prispevalo k hitrejšemu izvajanju projektov, hkrati pa povečalo dinamičnost evropskega gospodarstva in zaupanje vlagateljev.

Koliko sredstev v obliki predplačil je že bilo izplačanih državam članicam?

V letih 2007 in 2008 so vse države članice iz Evropskega sklada za razvoj podeželja (ESRR) in Evropskega socialnega sklada (ESS) prejele 5 % skupnega zneska, ki jim je bil dodeljen iz strukturnih skladov. Iz Kohezijskega sklada so Španija, Portugalska in Grčija prejele predplačila v vrednosti do 2 % skupnega dodeljenega zneska v letu 2007 in 3 % v letu 2008. Države članice EU-12 so v letu 2007 prejele 2,5 % in v letu 2008 4 % skupnih dodeljenih sredstev.

Predplačila Komisije
 
 
Relativna vrednost
Absolutna vrednost v milijardah EUR
 
2007
2008
2007-2008
2007-2008 
Strukturni skladi
 
 
 
 
EU- 15
2 %
3 %
5 %
 7,60
EU-12
2 %
3 %
5 %
 5,7
Čezmejno sodelovanje v EU
2 %
3 %
5 %
0,39
Kohezijski sklad
 
 
 
 
EU-15 (3 države)
2 %
3 %
5 %
 0,51
EU-12
2,5 %
4 %
6,5 %
 3,8
SKUPAJ



18

Načrt za gospodarsko okrevanje predvideva dodatna predplačila v letu 2009. Kakšen je njihov znesek?

Komisija predlaga spremembo splošnih uredb o ESSR, ESS in Kohezijskem skladu, da se bodo lahko izplačala dodatna predplačila, in sicer:

  • Iz strukturnih skladov bodo države EU-12 v letu 2009 prejele dodatna 2 % oziroma 2,3 milijarde EUR (poleg že predvidenih 2 %), države EU-15 pa 2,5 % (približno 3,8 milijarde EUR). Dodatna predplačila v letu 2009 bodo namenjena tudi programom v okviru čezmejnega sodelovanja v EU, in sicer 2 % oziroma približno 155 milijonov EUR.
  • V zvezi s Kohezijskim skladom ni sprememb. Španija, Grčija in Portugalska bodo v letu 2009 prejele predplačila v vrednosti 2,5 %, države članice EU-12 pa 4 %.

Skupaj bodo ti ukrepi 27 državam članicam zagotovili dodatne 6,25 milijarde EUR v finančnem okviru, dogovorjenem za vsako državo članico.

Predplačila Komisije v letu 2009
Predplačila v letu 2009 pred načrtom za gospodarsko okrevanje v milijardah EUR (v % skupnih dodeljenih sredstev)
Predplačila v letu 2009, dodana z načrtom za gospodarsko okrevanje v milijardah EUR (v % skupnih dodeljenih sredstev)
Skupna predplačila v letu 2009 v milijardah EUR
Strukturni skladi
 
 
 
EU- 15
0
3,80 (2,5 %)
3,80
EU-12
2,29 (2 %)
2,29 (2 %)
 4,58
Čezmejno sodelovanje v EU
0,08 (2 %)
0,16 (2 %)
0,24
Kohezijski sklad
 
 
 
EU-15
(3 države)
0,26 (2,5 %)
0
 0,26
EU-12
2,37 (4 %)
0
 2,37
Skupaj
5
6,25
11,25

Kdaj bodo dodatna predplačila izplačana?

Predplačila bodo izplačana v letu 2009, predvidoma 30 dni po sprejetju spremenjene uredbe.

Kako deluje sistem kohezijskih plačil v praksi?

Izplačila Komisije potekajo v treh delih:

  • predfinanciranje (predplačila),
  • vmesna plačila,
  • izplačilo razlike

Ko Komisija sprejme sklep o posameznem operativnem programu, se za obdobje 2007-2013 dodeli predplačilo, ki se izplača v obrokih v skladu z zgornjima preglednicama. Vmesna plačila se izplačajo na podlagi dokazil o izdatkih, ki jih države članice predložijo Komisiji.

Kako naj države članice, pod pritiskom zaradi svojih državnih blagajn, dopolnijo kohezijska sredstva iz Bruslja?

Namen predplačil je zagotoviti takojšnjo likvidnost v začetni fazi programskega obdobja, da se omogočijo izplačila upravičencem do sredstev, namenjenih projektu. Države članice morajo spoštovati najnižjo stopnjo nacionalnega sofinanciranja, kakor je določena v uredbah (ta se giblje med 15 in 50 %, odvisno od programa), toda sam sistem je prožen, kar državam članicam omogoča, da pri posamičnih projektih znotraj programov svobodno kombinirajo prispevke Skupnosti in nacionalne prispevke: tako bi se na primer lahko v letu 2009 nekateri ukrepi 100-odstotno financirali iz strukturnih skladov, pod pogojem, da bi se do izteka programskega obdobja drugi ukrepi financirali izključno iz nacionalnih sredstev.

Katere druge zakonodajne spremembe bi še bile možne?

Komisija je predlagala dodatne zakonodajne spremembe, katerih glavni cilj je pospešiti izvajanje projektov na terenu. To pomeni:

  • pospešiti izvajanje glavnih projektov s sprejetjem zahtevka za plačilo, preden Komisija projekt uradno potrdi,
  • poenostaviti pravila o upravičenosti, da se zagotovijo povračila pavšalnega zneska za administrativne stroške (npr. skupne čistilne in varnostne službe v poslovnih centrih). To bo zahtevalo spremembo člena 56 splošne uredbe o strukturnih skladih,
  • poenostaviti obravnavo predplačil, izplačanih upravičencem v obliki državnih pomoči. Konkretno to pomeni, da bi lahko znesek predplačil, izplačan upravičencem v obliki državnih pomoči, pod nekaterimi pogoji znašal tudi do 100 % pomoči.

Vse zakonodajne spremembe mora pred začetkom njihovega izvajanja potrditi Svet.

Kakšno podporo lahko državam članicam da Evropska investicijska banka (IEB) ali druge finančne institucije, da se zagotovi kontinuiteta izvajanja projektov?

Evropska Komisija, EIB, Evropska banka za obnovo in razvoj ter banka Kreditanstalt für Wiederaufbau so ustanovile skupno pobudo JASPERS („skupna pomoč pri podpori projektov v evropskih regijah“) za podporo državam članicam in regijam pri pripravi „večjih projektov“ (s skupnimi stroški več kot 25 mio EUR pri okoljskih projektih in 50 mio EUR pri drugih projektih). Komisija namerava v sodelovanju s svojimi partnerji bistveno povečati uporabo pobude JASPERS s 25-odstotnim povečanjem števila osebja za tehnično pomoč z letom 2009. Državam članicam bi bilo tako za pomoč pri tehnični pripravi večjih projektov na voljo več kot 70 strokovnjakov v primerjavi z 58 strokovnjaki danes. To naj bi omogočilo pospešitev izvajanja projektov.

Ali Komisija ob sedanjih pretresih v gospodarstvu države članice spodbuja k ponovni določitvi prednostnih nalog v zvezi s kohezijskimi naložbami?

Evropska komisija države članice poziva k proučitvi možnih sprememb glede prednostnih nalog in ciljev, da bi se pospešila poraba sredstev na področjih z večjim potencialom za gospodarsko rast. To bi lahko pomenilo večje osredotočenje na ukrepe za energetsko učinkovitost, vključno z gradnjo stanovanj, ter okrepljeno podporo malim in srednje velikim podjetjem, ki so glavna gonilna sila rasti evropskega gospodarstva. Zato si bo Komisija v okviru pobude JEREMIE („skupna evropska sredstva za mala in srednje velika podjetja“) ter v tesnem sodelovanju z Evropskim investicijskim skladom (EIF) in drugimi partnerji prizadevala za večjo prožnost ter razširitev določb na področju finančnih proizvodov za mala in srednje velika podjetja. Poleg tega bo Komisija v sodelovanju z EIF, EIB in vsemi državami članicami v začetku prihodnjega leta ustanovila dve posebni mrežni platformi, namenjeni izmenjavi informacij, nasvetov in dobrih praks.

Komisija prav tako predlaga sodelovanje z državami članicami za poenostavitev načina izvajanja in vsebine programov, da se pospeši njihovo izvajanje.

[ ]


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website