Navigation path

Left navigation

Additional tools

MEMO/08/33

Bruselj, 23. januarja 2008

Sporočilo o zakonodajnem svežnju glede energije iz obnovljivih virov in podnebnih sprememb

1. UVOD

V zadnjih desetletjih sta imela način življenja in vedno večja blaginja velik vpliv na energetski sektor ter pri tem znatno spremenila možnosti tega sektorja v prihodnosti. Zaradi vse večjega povpraševanja po energiji, visokih cen nafte, negotove oskrbe z energijo in groženj, povezanih z globalnim segrevanjem, smo se začeli zavedati, da energija ne more biti več nekaj samoumevnega. Voditelji Evropske unije so se zato zavezali k povečanju uporabe energije iz obnovljivih virov, ki lahko nadomestijo fosilna goriva, povečajo raznolikost nabora energetskih virov za oskrbo z energijo in zmanjšajo emisije ogljika. S spodbujanjem naložb v obnovljive vire energije, energetsko učinkovitost in nove tehnologije prispevamo k trajnostnemu razvoju in zanesljivosti oskrbe ter nastanku novih delovnih mest, gospodarski rasti, večji konkurenčnosti in razvoju na podeželju. Za spodbujanje in izkoriščanje energije iz obnovljivih virov je potreben obširen zakonodajni okvir. Le tak okvir lahko poslovni skupnosti zagotovi dolgoročno stabilnost, ki jo potrebuje za preudarne odločitve glede vlaganja v sektor obnovljivih virov energije, ki bodo Evropsko unijo vodile k čistejši, varnejši in konkurenčnejši energetski prihodnosti.

2. OZADJE

Evropska komisija je januarja 2007 predložila celovit predlog glede energije in podnebnih sprememb, v katerem je obravnavala vprašanja oskrbe z energijo, podnebnih sprememb in razvoja industrije. Voditelji evropskih držav so dva meseca pozneje načrt odobrili in se strinjali z energetsko politiko za Evropo.

V načrtu so bili predstavljeni naslednji cilji:

20 % večja energetska učinkovitost,
20 % manj emisij toplogrednih plinov,
20 % celotne porabljene energije v EU bo do leta 2020 pridobljenih iz obnovljivih virov in
10 % biogoriv v pogonskih gorivih do leta 2020.

Ti cilji so zelo ambiciozni, saj je danes 8,5 odstotka energije pridobljenega iz obnovljivih virov. Za dosego 20-odstotnega deleža do leta 2020 bodo potrebna obsežna prizadevanja v vseh gospodarskih sektorjih in državah članicah.

Potreben je evropski pristop, da se zagotovi, da se prizadevanja za dosego cilja 20 % pravično porazdelijo med države članice. Poleg tega je vlagateljem treba zagotoviti gotovost glede ciljev in poti do njihove uresničitve.

3. PREDLOG KOMISIJE

Evropska komisija je za dosego ciljev politike glede energije iz obnovljivih virov predlagala direktivo. Njen cilj je določitev nacionalnih ciljev glede energije iz obnovljivih virov, ki jih morajo doseči posamezne države članice in z dosego katerih bo izpolnjen skupni zavezujoči ciljni delež 20 % energije iz obnovljivih virov v porabi energije leta 2020 in zavezujoči najmanj 10-odstotni ciljni delež biogoriv v prometu.

Energija iz obnovljivih virov zadeva tri sektorje: sektor električne energije, ogrevanja in hlajenja ter prometa. Države članice se lahko same odločijo, kolikšen delež obnovljivih virov energije bo prispeval posamezen sektor, da bodo dosegle nacionalni cilj, pri tem pa izberejo najboljši način glede na nacionalne razmere. Na voljo bodo imele tudi možnost, da svoj cilj dosežejo s podpiranjem razvoja obnovljivih virov energije v drugih državah članicah in tretjih državah.

Delež najmanj 10 % biogoriv v prometu morajo doseči vse države članice. Biogoriva so odgovor na odvisnost od nafte, s katero se srečuje prometni sektor in ki je eno najresnejših vprašanj zanesljivosti oskrbe z energijo, s katerim se spopada EU.

Cilj direktive je tudi odprava nepotrebnih ovir za rast sektorja obnovljivih virov energije (npr. s poenostavitvijo upravnih postopkov za nove projekte na področju energije iz obnovljivih virov) in spodbujanje razvoja boljših vrst obnovljivih virov energije (z določitvijo standardov za trajnostna biogoriva itd.)

4. IZRAČUN CILJEV

Da bi se učinkovito dosegel skupni cilj 20 % obnovljivih virov energije, je treba cilje za posamezne države članice določiti čim bolj pravično. Komisija je zato predlagala preprost petstopenjski pristop:

  • Delež energije iz obnovljivih virov v letu 2005 (osnovno leto za vse izračune v svežnju) se prilagodi, tako da se upoštevajo nacionalna izhodišča in dosedanje prizadevanje držav članic, ki so dosegle povečanje nad 2 % med letoma 2001 in 2005.
  • Prilagojenemu deležu energije iz obnovljivih virov v letu 2005 se za vsako državo članico doda 5,5 %.
  • Preostalo prizadevanje (0,16 ton ekvivalenta nafte na prebivalca v EU) se ponderira z indeksom BDP/prebivalca, da se upošteva različna raven blaginje v državah članicah, nato se pomnoži s številom prebivalstva posamezne države članice.
  • S seštevkom teh dveh elementov se dobi celotni delež energije iz obnovljivih virov v celotni porabi energije v letu 2020.
  • Na koncu se za posamezne države članice določi skupna zgornja meja za ciljni delež energije iz obnovljivih virov v letu 2020.

Ta metoda določitve ciljev zagotavlja pravično porazdelitev bremena po državah članicah. Obenem lahko države članice z vzpostavitvijo režima potrdil o izvoru, s katerimi se lahko trguje, najučinkoviteje dosežejo svoje cilje; namesto da bi države članice razvijale lokalne obnovljive vire energije, lahko kupijo potrdila o izvoru (certifikate, ki potrjujejo, da je energija pridobljena iz obnovljivih virov) od drugih držav članic, kjer so stroški razvoja obnovljivih virov energije nižji.

5. BIOGORIVA

Ciljni delež 10 % energije iz obnovljivih virov v prometu je bil za vse države članice določen enako, da se zagotovijo usklajene specifikacije pogonskih goriv in razpoložljivost pogonskih goriv. Države članice, ki nimajo ustreznih virov za proizvodnjo biogoriv, bodo lahko brez težav dobile pogonska goriva iz obnovljivih virov drugod. Čeprav bi bilo za Evropsko unijo tehnično izvedljivo, da bi pokrila potrebe po biogorivih zgolj z domačo proizvodnjo, je bolj verjetno pa tudi zaželeno, da se te potrebe pokrijejo tako z domačo proizvodnjo v EU kot tudi uvozom iz tretjih držav.

Obstajajo pomisleki glede tega, ali je proizvodnja biogoriv trajnostna. Biogoriva so bistveni del politike glede obnovljivih virov energije in učinkovita rešitev vedno večjih emisij v prometu, vendar njihove uporabe ne bi smeli spodbujati, če niso proizvedena trajnostno. Čeprav je večina biogoriv, ki se danes porabi v EU, proizvedena trajnostno, je takšna zaskrbljenost upravičena in jo je treba upoštevati. V direktivi so zato določena stroga merila glede okoljske trajnosti, da je zagotovljeno, da so biogoriva, ki se upoštevajo pri ocenjevanju doseganja evropskih ciljev, trajnostna in niso v nasprotju s splošnimi cilji EU glede okolja. To pomeni, da morajo doseči vsaj najnižjo raven prihrankov emisij toplogrednih plinov in izpolnjevati številne zahteve, povezane z biološko raznovrstnostjo. Tako se bo med drugim preprečila raba zemljišč z veliko biološko raznovrstnostjo (kot so naravni gozdovi in zaščitena območja) za proizvodnjo surovin za biogoriva.

Biogoriva stanejo več kot druge oblike obnovljivih virov energije in njihov razvoj ne bo mogoč brez posebnega najnižjega cilja za delež biogoriv. To je pomembno, ker so trendi emisij toplogrednih plinov najhujši v prometu in so biogoriva eden od redkih ukrepov (poleg učinkovitosti pogonskih goriv), s katerim je resnično možno pomembno vplivati na emisije toplogrednih plinov, ki jih povzroča promet. Poleg tega je odvisnost od nafte v prometnem sektorju najresnejši problem zanesljivosti oskrbe z energijo. Že danes je treba misliti na stanje v prihodnosti, saj bodo avtomobili, ki se proizvajajo danes, leta 2020 že stari. Proizvajalci avtomobilov morajo vedeti, za kakšna goriva konstruirajo motorje.

6. KAKŠNE SO PREDNOSTI OBNOVLJIVE ENERGIJE?

Splošno sprejeto mnenje je, da ima energija iz obnovljivih virov številne prednosti z vidikov vpliva na podnebne spremembe, zanesljivosti oskrbe z energijo in dolgoročnih gospodarskih koristi. Na podlagi analize Komisije je razvidno, da bodo doseženi cilji glede obnovljivih virov energije pomenili naslednje:

  • emisije CO2 bodo na leto manjše za 600–900 milijonov ton, kar bo prispevalo k ublažitvi podnebnih sprememb, druge države pa spodbudilo k posnemanju;
  • poraba fosilnih goriv bo manjša za 200–300 milijonov ton na leto (večina teh goriv je uvožena), zaradi česar bo oskrba evropskih državljanov z energijo zanesljivejša;
  • visokotehnološke panoge bodo dobile nov zagon, nastale bodo nove gospodarske priložnosti in delovna mesta.

Skupni stroški bodo znašali približno 13–18 milijard EUR na leto. Zaradi te naložbe pa se bo znižala cena tehnologij za izrabo obnovljivih virov energije, ki bodo v prihodnosti zagotavljale vedno večji del oskrbe z energijo.

Energija iz obnovljivih virov je gospodarsko rentabilna

Glede na današnje cene nafte so obnovljivi viri energije gospodarsko ustrezna alternativa. Ob večji uporabi obnovljivih virov energije lahko pričakujemo, da se bo cena energije iz obnovljivih virov sčasoma zmanjšala, in sicer podobno kot cene na področju informacijske tehnologije. Stroški so se precej zmanjšali že v zadnjih letih.

Naložbe na področju trajnostne energije so se lani po vsem svetu povečale za 43 %. Po napovedih se bodo do leta 2016 tržni prihodki za solarne in vetrne naprave, biogoriva ter gorivne celice povečali približno na 150 milijard EUR; do zdaj največje naložbe v vetrno in sončno energijo ter biogoriva pa kažejo na tehnološko zrelost, porast političnih pobud in večje zaupanje vlagateljev.

Ta razvoj se bo nadaljeval z nadaljnjo in širšo uporabo obnovljivih virov energije. Nasprotno so se stroški fosilnih goriv, predvsem nafte, stalno zviševali od leta 1998. Dinamika teh teženj je jasna: vse nižje cene energije iz obnovljivih virov in vse višje cene fosilnih goriv.

Uporaba obnovljivih virov energije prispeva tudi k večjim lokalnim in regionalnim zaposlitvenim možnostim. Prihodki na področju obnovljivih virov energije znašajo v EU 30 milijard EUR, ta sektor pa zagotavlja približno 350 000 delovnih mest. Priložnosti za zaposlitev je veliko, obsegajo pa tako visokotehnološko proizvodnjo fotovoltaičnih sestavnih delov kot tudi vzdrževalna dela v vetrnih elektrarnah ali kmetijstvu pri pridobivanju biomase.

Proaktivne politike EU glede energije iz obnovljivih virov prinašajo priložnost za industrijo. Če bomo prej začeli s prehodom na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika, bo potreba po radikalni in nenadni prilagoditvi manjša. Za uvoz fosilnih goriv bo porabljenega manj denarja, večja raznolikost virov energije pa bo zagotavljala, da bo Evropska unija bolje zaščitena pred zunanjimi pretresi.

Energija iz obnovljivih virov je prijazna okolju

Cilj, povezan z energijo iz obnovljivih virov, je tesno povezan s ciljem, povezanim z emisijami toplogrednih plinov. Brez znatnega povečanja deleža obnovljivih virov energije v energetskem naboru EU bo tako rekoč nemogoče izpolniti cilje EU, povezane z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov.

Besedna zveza „čista energija“ ne pomeni le zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, obsega tudi tradicionalna onesnaževala, kot so dušikovi oksidi, žveplovi dioksidi in delci. Ti so škodljivi tako za zdravje ljudi kot tudi za okolje.

Energija iz fosilnih goriv ima negativne posledice za okolje skozi ves življenjski cikel: od pridobivanja in proizvodnje do prevoza in končne porabe. Ti negativni učinki so pri uporabi energije iz obnovljivih virov zmanjšani na najnižjo raven ali popolnoma odpravljeni.

Seveda energija iz obnovljivih virov ni vedno popolna rešitev in nekaterih učinkov na okolje in podobo krajine ni moč zanikati, vendar bodo nove tehnološke rešitve omogočile zmanjšanje teh posledic. Na splošno pa ni dvoma, da so škodljive posledice podnebnih sprememb mnogo pomembnejše.

Energija iz obnovljivih virov pomeni zanesljivo oskrbo z energijo

Naša odvisnost od omejenega števila energetskih virov (nafte in plina) je vedno bolj skrb vzbujajoča. Nafta ni več poceni gospodarska dobrina, ki jo lahko jemljemo za samoumevno. Cene nafte so se v prvih letih tega desetletja gibale okoli 25–30 USD na sod, danes pa znašajo približno 100 USD na sod.

Z vidika zanesljivosti oskrbe z energijo je moč ugotoviti, da je energija iz obnovljivih virov, ki se porabi v EU, večinoma pridobljena v EU. To pomeni manjšo nevarnost za prekinitev oskrbe z energijo in ublažitev povečanja cen goriv. Zato je smiselno, da se v EU poveča proizvodnja energije, in sicer iz čim bolj raznolikega nabora energetskih virov. Če se energija dobavlja iz raznolikih energetskih virov, je oskrba z energijo zanesljivejša.

Državljani EU podpirajo energijo iz obnovljivih virov

Vse očitnejše so tudi spremembe v odnosu potrošnikov do zelene energije. Na podlagi raziskav je razvidno, da potrošniki bolj cenijo prednosti za okolje, ki jih imajo obnovljivi viri energije, kot konvencionalne energetske vire, ki onesnažujejo okolje, in dajejo prednost energetskim podjetjem, ki vsaj del električne energije dobavljajo iz obnovljivih virov energije[1].

Glede na javnomnenjsko raziskavo Eurobarometer, izvedeno januarja 2007, 55 % evropskih državljanov meni, da uporaba obnovljivih virov energije pomeni veliko upanje za prihodnost. 60 % jih meni, da bi morale biti raziskave na področju energetike prednostna naloge Evropske unije.

Poleg tega državljani podpirajo spremembo energetske strukture, spodbujanje raziskav in razvoja ter zagotavljanje stabilnosti na energetskem področju.

Mnogi menijo, da bi moralo biti zagotavljanje nizkih cen energije in neprekinjene oskrbe z energijo prednostna naloga nacionalne vlade, 40 % pa jih je pripravljenih plačati več za energijo iz obnovljivih virov.

To dokazuje pomen, ki ga evropski državljani pripisujejo obnovljivim virom energije. Vse več jih meni, da je povečanje uporabe energije iz obnovljivih virov nujno za življenje v čistem, trajnem in varnejšem okolju.

7. DANAŠNJE STANJE ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH VIROV V EU

Evropska unija je na področju obnovljivih virov energije že zdaj svetovna vodilna sila, sektor pa ima v svetovnem merilu velik gospodarski pomen, ki še narašča. EU si prizadeva, da bi ostala na čelu tega hitro razvijajočega se sektorja. Za zdaj je bil razvoj po EU neenakomeren in delež obnovljivih virov energije v celotnem energetskem naboru EU je še vedno razmeroma majhen, saj v njem prevladujejo plin, nafta in premog.

Različni obnovljivi viri energije so na različnih stopnjah tehnološkega in komercialnega razvoja. Ponekod in pod nekaterimi pogoji so nekateri viri energije (npr. veter, voda, biomasa in sončna toplota) že gospodarsko izvedljivi. Drugi viri (npr. fotovoltaični) pa so odvisni od večjega povpraševanja, na podlagi katerega bodo prihranki obsega višji, stroški pa nižji.

Zdaj sta na področju obnovljivih virov energije v veljavi dve direktivi EU: ena za električno energijo in ena za biogoriva. Tretji sektor (ogrevanje in hlajenje) do zdaj ni bil vključen v zakonodajo na evropski ravni. Določitev cilja za leto 2020 je priložnost za krovno direktivo, ki bi obsegala vse tri sektorje obnovljivih virov energije. Ta bi omogočala določitev posameznih ukrepov v različnih sektorjih in obravnavo čezsektorskih vprašanj (npr. programov podpor in upravnih ovir). Enotna direktiva in enoten nacionalni akcijski načrt bo države članice spodbudil, da bodo o energetski politiki razmišljale na celovitejši način in bile ob tem usmerjene na najboljšo porazdelitev virov.

V novi direktivi Evropske komisije so določeni cilji glede energije iz obnovljivih virov, njen namen pa je zagotoviti trden in celovit okvir za vse obnovljive vire energije, ki je bistven za to, da se pridobi zaupanje vlagateljev, na podlagi katerega lahko obnovljivi viri energije izpolnijo predvideno vlogo. Obenem je okvir dovolj prilagodljiv, da se lahko upoštevajo razmere v posameznih državah članicah in da imajo države članice dovolj svobode ukrepanja, da lahko izpolnijo svoje cilje stroškovno učinkovito, tudi z izboljšanim režimom za prenos potrdil o izvoru. Poleg tega direktiva vsebuje posebne ukrepe za odpravo ovir za razvoj obnovljivih virov energije (npr. čezmernega upravnega nadzora) in spodbujanje večje uporabe vrst obnovljivih virov energije z boljšo zmogljivostjo.


[1] Union of concerned scientists (Zveza zavzetih znanstvenikov), www.ucsusa.org


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website