Navigation path

Left navigation

Additional tools

Pospeševanje rabe biogoriv v sektorju prevoza kot verodostojne alternative nafti

European Commission - MEMO/07/5   10/01/2007

Other available languages: EN FR DE DA ES NL IT SV PT FI EL CS ET HU LT LV MT PL SK BG RO

MEMO/07/5

Bruselj, 10. januarja 2007

Pospeševanje rabe biogoriv v sektorju prevoza kot verodostojne alternative nafti

Zaradi znatnega dviga cen nafte in naraščajoče skrbi o stabilni, varni in okolju prijazni oskrbi z energijo je spodbujanje rabe biogoriv na prednostni listi evropskega političnega dnevnega reda. Danes so biogoriva edino sredstvo za pomembno zmanjšanje odvisnosti od nafte v sektorju prevoza. V okviru svoje energetske politike za Evropo se je Komisija obvezala, da bo spodbujala proizvodnjo in rabo biogoriv, s tem da je postavila obvezujoč minimalni cilj za rabo biogoriv, to je 10% goriv do leta 2020.

Promet v Evropi neprestano narašča. Avtomobili in tovornjaki zagotavljajo take socialno-ekonomske prednosti, da bi si bilo življenje danes brez njih težko predstavljati. Vendar stanje postaja nevzdržno. Promet proizvede skoraj tretjino emisij CO2 – toplogrednega plina, ki je najbolj odgovoren za spremembo podnebja – in emisije se bodo po pričakovanju še močno povečevale. Poleg tega je prometni sektor odvisen v 98 % od nafte, večinoma uvoženega fosilnega goriva, ki bo s tem, ko se bodo zaloge zmanjševale, postajalo čedalje dražje.

EU predlaga takojšen odziv na to stanje: spodbuja nadomestitev dizelskega goriva in bencina z biogorivi. To so čista, obnovljiva goriva, ki so proizvedena iz ekoloških snovi. Razvoj sektorja bo ustvaril tudi nova delovna mesta in odprl nove trge za kmetijsko proizvodnjo. Biogoriva tudi prispevajo k reševanju širših skupnih težav, kot so raznovrstnost energetskih virov in izpolnitev obvez Kjotskega protokola.

V direktivi o biogorivih, sprejeti leta 2003, si je Evropa zastavila cilje, da bo nadomestila z biogorivi 2 % bencina in dizelskega goriva v prometu do leta 2005 in 5,75 % do leta 2010. Cilj za leto 2005 ni bil izpolnjen. Znatni napredek lahko pričakujemo do leta 2010, vendar ne dovolj, da bi dosegli cilj za leto 2010. Komisija zato predlaga okrepitev zakonodajnega okvira z najmanj 10% tržnega deleža biogoriv v letu 2020.

Medtem ko večina biogoriv zagotavlja znatne prihranke pri emisijah toplogrednih plinov, pa jih je mogoče proizvajati tako, da ni prihrankov ali da povzročajo druge okoljske težave. Komisija predlaga uvedbo sistema spodbud/podpore, da bi se temu izognili in spodbudili razvoj biogoriv „druge generacije“.

Več politik lahko spodbudi rabo in proizvodnjo biogoriv na evropski ravni. Davčna oprostitev je dolgoročna oblika podpore biogorivom. Več držav članic je tudi objavilo uvedbo obveznosti za biogoriva. Te zavezujejo distributerje, da dajo določen odstotek biogoriv na trg in zagotovijo vlagateljem varnostno mrežo ter pospešujejo industrijo biogoriv.

Najobičajnejša biogoriva danes sta biodizelsko gorivo (narejena iz oljnic, kot sta repično seme in sončnica) in bioetanol (proizveden iz sladkorja in škrobnih rastlin, kot sta pesa ali žita). Možno je, da bosta ti tekoči gorivi v velikem obsegu nadomestili dizelsko gorivo in bencin. Uporabljata se lahko v motorjih sodobnih avtomobilov (nespremenjena za nizke vsebnosti mešanic ali s poceni spremembami za visoke vsebnosti mešanic) in razpošiljata prek obstoječih infrastruktur. Zdaj poteka raziskava o razvoju proizvodnih tehnik „druge generacije“, s katerimi je mogoče izdelati biogoriva iz lesenih snovi, trav in nekaterih dodatnih vrst odpadkov.

Priloga: Napredek pri rabi biogoriv v državah članicah v letih 2003–2005

Država članica
Delež biogoriva leta 2003 (%)
Delež biogoriva leta 2004 (%)
Delež biogoriva leta 2005 (%)
Nacionalni okvirni cilj leta 2005
Avstrija
0,06
0,06
0,93
2,50
Belgija
0,00
0,00
0,00
2,00
Ciper
0,00
0,00
0,00
1,00
Češka
1,09
1,00
0,05
3,70[1]
Danska
0,00
0,00
ni podatkov
0,10
Estonija
0,00
0,00
0,00
2,00
Finska
0,11
0,11
ni podatkov
0,10
Francija
0,67
0,67
0,97
2,00
Nemčija
1,21
1,72
3,75
2,00
Grčija
0,00
0,00
ni podatkov
0,70
Madžarska
0,00
0,00
0,07
0,60
Irska
0,00
0,00
0,05
0,06
Italija
0,50
0,50
0,51
1,00
Latvija
0,22
0,07
0,33
2,00
Litva
0,00
0,02
0,72
2,00
Luksemburg
0,00
0,02
0,02
0,00
Malta
0,02
0,10
0,52
0,30
Nizozemska
0,03
0,01
0,02
2,00[2]
Poljska
0,49
0,30
0,48
0,50
Portugalska
0,00
0,00
0,00
2,00
Slovaška
0,14
0,15
ni podatkov
2,00
Slovenija
0,00
0,06
0,35
0,65
Španija
0,35
0.38
0,44
2,00
Švedska
1,32
2,28
2,23
3,00
Združeno kraljestvo
0,026[3]
0,04
0,18
0,19[4]
EU-25
0,5%
0,7 %
1,0 %
(ocena)
1,4 %

Vir: nacionalna poročila v skladu z direktivo o biogorivih.


[1] 2006
[2] 2006
[3] 0,03 % glede na količino, kar je 0,26 % energijske vrednosti, pri čemer je 100 % biogorivo.
[4] 0,3 % glede na količino, kar je 0,19 % energijske vrednosti, pri čemer je 50:50 delitev med biodizelskim gorivom in bioetanolom.


Side Bar

My account

Manage your searches and email notifications


Help us improve our website