MEMO/07/10

Bruselj, 10. januarja 2007

Evropski pristop k jedrski energiji, varnosti in varovanju

Vsaka država članica se sama odloči, ali bo uporabljala jedrsko energijo. Jedrska energija ima lahko pomembno vlogo pri energetski mešanici Evropske unije, vendar je pomembno, da se tudi v prihodnje obravnava vprašanja, povezana z varnostjo in varovanjem. Evropska komisija se tega zaveda in je zato predlagala ustanovitev skupine na visoki ravni, v kateri bodo zastopani nacionalni organi za nadzor nad jedrsko energijo in s pomočjo katere si bo prizadevala nadalje razviti skupno razumevanje in evropske predpise na področju jedrske varnosti in varovanja.

V skladu s členom 40 Pogodbe Euratom mora Evropska komisija v rednih časovnih presledkih objavljati usmeritvene jedrske programe. V ta namen je Komisija predložila sporočilo, ki vsebuje pregled naložb na področju jedrske energije v zadnjih desetih letih in v katerem so opisani gospodarski vidiki proizvodnje jedrske energije, njen vpliv na energetsko mešanico kot tudi pogoji za njeno družbeno sprejemljivost.

Vsaka država članica se sama odloči, ali bo pri proizvodnji električne energije uporabljala jedrsko energijo. Finska in Francija sta se pred kratkim že odločili za povečanje proizvodnje jedrske energije. Ostale države EU, vključno z Nizozemsko, Poljsko, Švedsko, Češko, Litvo, Estonijo, Latvijo, Slovaško, Združenim kraljestvom, Bolgarijo in Romunijo, so ponovno sprožile razprave o svoji politiki jedrske energije. S 152 reaktorji, ki jih ima trenutno EU-27, predstavlja jedrska energija 30 % električne energije v Evropi, kar pa se bo bistveno zmanjšalo, če bodo nekatere države članice EU še naprej izvajale načrtovano politiko postopnega opuščanja. Da bi pokrili predvideno povpraševanje po električni energiji in zmanjšali odvisnost Evrope od uvoza, bi se lahko odločili za nove naložbe ali podaljšanje življenjske dobe nekaterih elektrarn.

S povečano proizvodnjo jedrske energije bi lahko zmanjšali emisije CO₂ in imeli glavno vlogo pri preprečevanju svetovnih podnebnih sprememb. Jedrska energija ne vsebuje emisij ogljika in je del scenarija Komisije za zmanjšanje ogljika, ki zajema tudi cilj zmanjšanja emisij CO₂. To bi lahko bil pomemben vidik pri oblikovanju prihodnjih sistemov trgovanja z emisijami.

Najbolj bistveni dejavnik, ki vpliva na povečanje jedrske energije, so njeni gospodarski vidiki, saj jedrska elektrarna zahteva predhodne naložbe v višini 2–3 milijarde EUR. Proizvodnja jedrske energije je povezana z višjimi stroški gradnje v primerjavi s proizvodnjo fosilnih goriv, vendar pa so po začetnih naložbah obratovalni stroški bistveno manjši. Poleg tega spremembe v stroških dobave surovin ne vplivajo bistveno na proizvodnjo jedrske energije, saj lahko majhna količina urana, ki prihaja zlasti iz stabilnih regij sveta, reaktor poganja več desetletij. Zato v večini industrializiranih držav nove jedrske elektrarne predstavljajo varčen način pridobivanja električne energije za pokrivanje osnovnih obremenitev.

Jedrska industrija je od leta 1997 veliko investirala. EU priznava pomembnost ohranitve vodilnega tehnološkega položaja na področju jedrske energije in podpira nadaljnji razvoj najnaprednejšega pravnega okvira za jedrsko energijo, vključno z neširjenjem, gospodarjenjem z odpadki in zaprtjem jedrskih elektrarn. Od sprejetja Pogodbe Euratom sta jedrska varnost in radiološka zaščita prebivalstva eden izmed glavnih prizadevanj Evropske skupnosti, ki je zaradi predhodne in trenutne širitve vse pomembnejše.
Na ravni EU je treba v državah članicah, ki so se odločile za uporabo jedrske energije, tudi v prihodnje razvijati najnaprednejši pravni okvir za jedrsko energijo v skladu z najvišjimi standardi varnosti, varovanja in neširjenja, kot to zahteva Pogodba Euratom. Ta mora obsegati gospodarjenje z jedrskimi odpadki in zaprtje jedrskih elektrarn.