Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Študija Komisije kaže, da usmerjene naložbe in trdne digitalne politike povečujejo uspešnost držav članic

Bruselj, 11. junija 2019

Evropska komisija danes objavlja rezultate indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) za leto 2019, ki spremlja splošno uspešnost Evrope in napredek držav članic EU pri njihovi digitalni konkurenčnosti. 

Države, ki so si v skladu s strategijo EU za enotni digitalni trg postavile ambiciozne cilje in jih združile s prilagojenimi naložbami, so izboljšale uspešnost v sorazmerno kratkem času. To je eden glavnih zaključkov letošnjega indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (DESI). Vendar dejstvo, da največja gospodarstva EU niso vodilna v digitalnem gospodarstvu, kaže, da je treba digitalno preobrazbo pospešiti, da bi EU ostala konkurenčna na svetovni ravni. 

Podpredsednik Evropske komisije, pristojen za enotni digitalni trg, Andrus Ansip, je povedal: „Konec leta 2014, ko smo začeli pripravljati načrt za enotni digitalni trg, smo želeli oblikovati dolgoročno strategijo za spodbujanje evropskega digitalnega okolja, zmanjšati pravno negotovost in ustvariti pravične pogoje za vse. Zdaj, ko se je EU dogovorila o 28 od 30 zakonodajnih predlogov in s tem ustvarila 35 novih digitalnih pravic in svoboščin, lahko uspešno izvajanje enotnega digitalnega trga znatno prispeva k nadaljnjemu izboljšanju rezultatov držav. Nujno je uvesti nova pravila za spodbujanje povezljivosti, podatkovno vodenega gospodarstva in digitalnih javnih storitev ter pomagati državam članicam, da državljanke in državljani pridobijo digitalna znanja in spretnosti po meri sodobnega trga dela.“

Komisarka za digitalno gospodarstvo in družbo Marija Gabriel je dodala: „Letošnji indeks digitalnega gospodarstva in družbe kaže, da je treba digitalno preobrazbo pospešiti, da bi EU ostala konkurenčna na svetovni ravni. Da bi uspeli, moramo še naprej sodelovati za vključujoče digitalno gospodarstvo in zagotavljati neoviran dostop do digitalnih znanj in spretnosti za vse državljanke in državljane EU, da bi bili resnično uspešni in da bi zgradili bolj digitalno Evropo.

Podatki indeksa DESI za zadnjih pet let kažejo, da lahko ciljno usmerjene naložbe in trdne digitalne politike pomembno vplivajo na uspešnost posameznih držav. To velja na primer za Španijo pri uvedbi ultrahitrih širokopasovnih povezav, Ciper pri širokopasovni povezljivosti, Irsko pri digitalizaciji podjetij in Latvijo ter Litvo pri digitalnih javnih storitvah.

Povezljivost je boljša, a še vedno nezadostna za hitro rastoče potrebe. Kazalniki DESI kažejo, da povpraševanje po hitrih in ultrahitrih širokopasovnih povezavah narašča in naj bi se v prihodnjih letih še bolj povečalo zaradi vse bolj izpopolnjenih internetnih storitev in poslovnih potreb. Ultrahitra povezljivost s hitrostjo vsaj 100 megabajtov na sekundo (Mbps) je na voljo 60 % gospodinjstev in število naročnikov širokopasovnih povezav hitro raste. 20 % gospodinjstev uporablja ultrahitro širokopasovno povezavo, kar je štirikrat več kot leta 2014.

EU se je dogovorila o reformi telekomunikacijskih pravil EU, da bi zadovoljili čedalje večje potrebe Evropejk in Evropejcev po povezljivosti in spodbudili naložbe. Švedska in Portugalska imata največjo uporabo ultrahitrih širokopasovnih povezav, Finska in Italija pa sta najbolj v ospredju pri dodeljevanju spektra 5G.

Več kot tretjina na trgu dela aktivnih Evropejk in Evropejcev nima osnovnih digitalnih znanj in spretnosti, čeprav se zahtevajo za večino delovnih mest, in le 31 % jih ima napredna znanja in spretnosti pri uporabi interneta. Hkrati se povečuje povpraševanje po naprednih digitalnih znanjih in spretnostih v celotnem gospodarstvu, pri čemer se je število zaposlenih strokovnjakov za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT) v zadnjih 5 letih v EU povečalo za dva milijona. 

Finska, Švedska, Luksemburg in Estonija so na čelu te razsežnosti indeksa.

83 % Evropejk in Evropejcev uporablja internet najmanj enkrat tedensko (kar je več kot 75 % leta 2014). Po drugi strani pa zgolj 11 % prebivalstva EU še ni bilo na spletu (manj kot 18 % leta 2014).

Najbolj se je povečala uporaba video klicev in videoposnetkov na zahtevo, ki so na voljo v različnih računalniških programih in aplikacijah za pametne telefone. Nova pravila EU o varstvu podatkov so začela veljati 25. maja 2018 in bodo utrdila zaupanje uporabnikov v spletno okolje.

Podjetja so vse bolj digitalna, a e-trgovanje se počasi povečuje Na splošno so najuspešnejše v EU na tem področju Irska, Nizozemska, Belgija in Danska, medtem ko morajo Madžarska, Romunija, Bolgarija in Poljska nadoknaditi zaostanek.

Vse več podjetij uporablja storitve v oblaku (18 % v primerjavi z 11 % leta 2014) in družbene medije za sodelovanje s svojimi strankami in drugimi deležniki (21 % v primerjavi s 15 % leta 2013).

Vendar je število MSP, ki svoje blago in storitve prodajajo na spletu, v zadnjih nekaj letih obstalo pri 17 %.

Da bi spodbudili e-trgovanje v EU, se je EU dogovorila o vrsti ukrepov, ki segajo od večje preglednosti cen za dostavo pošiljk do preprostejših pravil za DDV in digitalne pogodbe. Od 3. decembra 2018 lahko potrošniki in podjetja poiščejo najboljše ponudbe na spletu po vsej EU, ne da bi bili pri tem diskriminirani na podlagi državljanstva ali prebivališča.

Pri digitalnih javnih storitvah, za katere velja zakonodaja EU, v obdobju 2014–2019 obstaja trend konvergence med državami članicami.

64 % uporabnic in uporabnikov interneta zdaj obrazce javni upravi oddaja prek spletnih kanalov (kar je več kot 57 % leta 2014), kar kaže na prikladnost spletnih postopkov v primerjavi s papirnimi.

Komisija je aprila 2018 sprejela pobudi o ponovni uporabi informacij javnega sektorja in e-zdravju, ki bosta bistveno izboljšali čezmejne spletne javne storitve v EU.

Za uporabo digitalnih javnih storitev, vključno z e-zdravjem in e-upravo, sta najvišjo oceno indeksa prejeli Finska in Estonija.

Preglednica o ženskah na digitalnem področju, ki je bila prav tako objavljena danes, kaže, da države EU, ki so digitalno konkurenčne, vodijo tudi pri udeležbi žensk v digitalnem gospodarstvu. 

Finska, Švedska, Luksemburg in Danska so prejele najvišje ocene za udeležbo žensk v digitalnem gospodarstvu. Vendar razlike med spoloma na ravni EU ostajajo na področju uporabe interneta, digitalnih znanj in spretnosti ter strokovnega znanja s področja IKT, največja razlika pa je na področju zaposlovanja: na področju IKT je samo 17 % strokovnjakinj in te še vedno zaslužijo 19 % manj kot strokovnjaki. Poleg tega je diplomantk s področja naravoslovja, tehnike, inženirstva in matematike le 34 %, kar je delež, ki ga je v prihodnjih letih treba povečati. 

Ozadje

Letni indeks digitalnega gospodarstva in družbe meri napredek držav članic EU pri digitalnem gospodarstvu in družbi, pretežno na podlagi podatkov Eurostata. Državam članicam EU je v pomoč pri opredelitvi področij, na katerih so potrebne prednostne naložbe in ukrepi. DESI je tudi ključno orodje pri analizi digitalnih vidikov v evropskem semestru.

Vključuje podrobno analizo nacionalnih digitalnih politik in pregledno beleži napredek in izvajanje politik v državah članicah. Podrobnejše poglavje o telekomunikacijah za vsako državo članico je priloženo k poročilom. Za boljšo primerjavo med državami članicami EU razvija DESI tudi meddržavne analize za povezljivost, znanja in spretnosti, uporabo internetnih storitev, prevzemanje digitalne tehnologije v podjetjih, digitalne javne storitve, naložbe v raziskave in razvoj IKT ter inovacije in uporabo sredstev programa Obzorje 2020 za raziskave in inovacije v državah članicah.

Med mandatom Junckerjeve Komisije je EU dosegla dogovor o več kot 28 od 30 zakonodajnih predlogih za odpravo ovir in vzpostavitev enotnega digitalnega trga v korist vseh evropskih državljank in državljanov ter podjetij. Komisija je za okrepitev tekočih naložb v osnovne infrastrukture ter znanja in spretnosti predstavila ciljno usmerjene proračunske predloge za obdobje 2021–2027, ki jih morajo zdaj odobriti še države članice EU in Evropski parlament.

Več informacij

Vprašanja in odgovori

Indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) 2019

Informativni pregled o enotnem digitalnem trgu  

IP/19/2930

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar