Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Evropa, ki varuje: poročila EU o napredku pri boju proti dezinformacijam pred zasedanjem Evropskega sveta

Bruselj, 14. junija 2019

Kot prispevek k razpravam voditeljev EU naslednji teden Evropska komisija in visoka predstavnica danes poročata o napredku, doseženem v boju proti dezinformacijam, in o glavnih spoznanjih z evropskih volitev.

Zaščita naših demokratičnih procesov in institucij pred dezinformacijami je velik izziv za družbe po vsem svetu. EU je s tem namenom prevzela vodstvo in vzpostavila trden okvir za usklajene ukrepe, pri čemer se v celoti spoštujejo evropske vrednote in temeljne pravice. Današnje skupno sporočilo povzema, kako sta akcijski načrt proti dezinformacijam in volilni sveženj pripomogla k boju proti dezinformacijam in ohranitvi integritete volitev v Evropski parlament. 

Visoka predstavnica/podpredsednica Komisije Federica Mogherini, podpredsednik za enotni digitalni trg Andrus Ansip, komisarka za pravosodje, potrošnike in enakost spolov Věra Jourová, komisar za varnostno unijo Julian King ter komisarka za digitalno gospodarstvo in družbo Marija Gabriel so skupaj izjavili:

„Rekordna udeležba na volitvah v Evropski parlament je znak povečanega zanimanja državljanov za evropsko demokracijo. Z ukrepi, tudi vzpostavitvijo mrež za volitve na nacionalni in evropski ravni, smo pomagali zaščititi našo demokracijo pred poskusi manipulacije.

Prepričani smo, da so naša prizadevanja z okrepljenim usklajevanjem med EU in državami članicami prispevala k omejitvi učinka dejavnosti dezinformiranja med drugim tujih akterjev. Kljub temu nas čaka še veliko dela. Konec koncev evropske volitve niso bile brez dezinformacij, to pa ne sme postati sprejemljiva nova realnost. Zlonamerni akterji nenehno spreminjajo svoje strategije, zato moramo biti vselej korak pred njimi. Boj proti dezinformacijam je skupen dolgoročni izziv za institucije EU in države članice.

Pred volitvami smo zasledili znake usklajenega nepristnega vedenja, namenjenega širjenju razdiralnega gradiva na spletnih platformah, tudi z uporabo botov in lažnih računov. Zato so spletne platforme posebej odgovorne za boj proti dezinformacijam. Z našo dejavno podporo so Facebook, Google in Twitter na podlagi kodeksa ravnanja glede dezinformacij dosegli nekolikšen napredek. Najnovejša mesečna poročila, ki jih objavljamo danes, potrjujejo ta trend. Od spletnih platform zdaj pričakujemo, da bodo ohranile zagon, okrepile svoja prizadevanja in izvajale vse obveznosti v okviru kodeksa.“

Čeprav je še prezgodaj za sklepne ugotovitve o ravni in vplivu dezinformacij na nedavnih volitvah v Evropski parlament, je jasno, da so ukrepi, ki jih je sprejela EU, skupaj s številnimi novinarji, preverjevalci dejstev, platformami, nacionalnimi organi, raziskovalci in civilno družbo prispevali k preprečevanju napadov in razkritju poskusov vmešavanja v naše demokratične procese. Večja ozaveščenost javnosti zlonamernim akterjem otežuje manipulacijo javnih razprav.

Ukrepi na ravni EU so bili osredotočeni na štiri področja, ki se dopolnjujejo: 

  1. EU je s projektnimi skupinami EU za strateško obveščanje in hibridno fuzijsko celico EU v Evropski službi za zunanje delovanje okrepila svoje zmogljivosti za odkrivanje dezinformacij in boj proti njim. Z vzpostavitvijo sistema zgodnjega opozarjanja za lažjo izmenjavo informacij med državami članicami in institucijami EU je postal odziv tudi bolj usklajen. 
  1. EU je prek prostovoljnega kodeksa ravnanja glede dezinformacij sodelovala s spletnimi platformami in industrijo, da bi se izboljšala preglednost političnega komuniciranja in preprečila manipulativna uporaba njihovih storitev ter da bi uporabniki vedeli, zakaj vidijo nekatere politične vsebine in oglase, od kod ti prihajajo in kdo se za njimi skriva.
  1. Komisija in visoka predstavnica sta v sodelovanju z Evropskim parlamentom prispevali k boljši ozaveščenosti in odpornosti proti dezinformacijam v družbi, zlasti z razširjanjem več sporočil, ki temeljijo na dejstvih, in okrepljenimi prizadevanji za spodbujanje medijske pismenosti.
  1. Komisija je podprla prizadevanja držav članic za zagotovitev integritete volitev in krepitev vzdržljivosti demokratičnih sistemov Unije. Z vzpostavitvijo mrež za volitve na ravni EU in nacionalni ravni s povezavami na sistem zgodnjega opozarjanja se je izboljšalo sodelovanje na področju morebitnih groženj.

Vendar je treba za zaščito demokratičnih procesov in institucij EU storiti še več. Dezinformacije so grožnja, ki se hitro spreminja. Taktika notranjih in zunanjih akterjev, zlasti povezanih z ruskimi viri, se razvija enako hitro, kot se sprejemajo ukrepi držav in spletnih platform. Da bi se lahko zoperstavili novim trendom in praksam, bolje odkrivali in razkrivali dezinformacijske kampanje ter povečali pripravljenost na ravni EU in nacionalni ravni, so potrebne stalne raziskave in ustrezni človeški viri. 

Najnovejše informacije spletnih platform v okviru kodeksa ravnanja

Spletne platforme imajo posebno odgovornost v boju proti dezinformacijam. Komisija je danes objavila tudi najnovejša mesečna poročila, ki so jih na podlagi samoregulativnega kodeksa ravnanja glede dezinformacij pripravili Google, Twitter in Facebook. Majska poročila potrjujejo trend prejšnjih ocen Komisije. Vse platforme so od januarja dosegle napredek na področju preglednosti političnega oglaševanja in javnega razkrivanja takih oglasov v knjižnicah. To so koristna orodja za analizo izdatkov za oglase političnih akterjev po vsej EU. Facebook je sprejel ukrepe, da bi zagotovil preglednost tematskega oglaševanja, Google in Twitter pa morata v zvezi s tem nadoknaditi zaostanek.

S prizadevanji za zagotovitev integritete storitev se je zmanjšala možnost poskusa manipulacije evropskih volitev, vendar morajo platforme bolje pojasniti, kako je ukinjanje botov in lažnih računov omejilo širjenje dezinformacij v EU. Google, Facebook in Twitter so poročali o izboljšanju nadzora nad oglaševanjem za omejitev zlonamernih praks, ki se nanašajo na uporabo vabe za klik, in za zmanjšanje prihodkov od oglaševanja tistih, ki razširjajo dezinformacije. Napredek pri razvoju orodij za izboljšanje preglednosti in verodostojnosti spletišč, ki gostijo oglase, pa še ni zadosten.

Kljub doseženemu je treba storiti še več: vse spletne platforme morajo zagotoviti podrobnejše informacije, ki bodo omogočile identifikacijo zlonamernih akterjev in ciljnih držav članic. Morale bi tudi okrepiti sodelovanje s preverjevalci dejstev in uporabnikom omogočiti boljše odkrivanje dezinformacij. Nazadnje bi morale platforme v skladu s pravili o varstvu osebnih podatkov raziskovalni skupnosti zagotoviti ustrezen dostop do podatkov. V zvezi s tem nedavna pobuda omrežja Twitter za objavo ustreznih naborov podatkov za raziskovalne namene odpira pot, ki omogoča neodvisne raziskave o dejavnostih dezinformiranja, ki jih izvajajo zlonamerni akterji. Komisija platforme tudi poziva, naj politiko preglednosti političnega oglaševanja uporabijo pri prihodnjih nacionalnih volitvah.

Nadaljnji koraki

Kot je navedeno v sklepih iz marca, bo Evropski svet na junijskem vrhu znova obravnaval vprašanje zaščite volitev in boja proti dezinformacijam. Današnje poročilo bo podlaga za to razpravo voditeljev EU, ki bodo začrtali pot za nadaljnje ukrepe politike.

Komisija in visoka predstavnica si bosta še naprej prizadevali zaščititi demokracijo EU pred dezinformacijami in manipulacijo. Komisija bo še letos poročala o izvajanju volilnega svežnja in ocenila učinkovitost kodeksa ravnanja. Na podlagi tega bo Komisija morda sprejela nadaljnje ukrepe za zagotovitev in izboljšanje odziva EU na to grožnjo.

Ozadje

Evropska unija se proti dezinformacijam dejavno bojuje od leta 2015. Po sklepu z zasedanja Evropskega sveta marca 2015 je bila pri Evropski službi za zunanje delovanje ustanovljena projektna skupina East StratCom, da bi se odzvali na sedanje ruske kampanje dezinformiranja. Leta 2016 je bil sprejet skupni okvir o preprečevanju hibridnih groženj, leta 2018 pa skupno sporočilo o povečanju odpornosti in krepitvi zmogljivosti za obravnavanje hibridnih groženj.

Komisija je aprila 2018 predstavila evropski pristop in samoregulativna orodja za boj proti dezinformacijam na spletu. Oktobra 2018 so kodeks ravnanja podpisali Facebook, Google, Twitter in Mozilla ter trgovinska združenja, ki zastopajo spletne platforme, oglaševalsko industrijo in oglaševalce. Poleg tega so se Facebook, Google in Twitter zavezali, da bodo mesečno poročali o ukrepih, sprejetih pred volitvami v Evropski parlament. Komisija je s podporo skupine evropskih regulatorjev za avdiovizualne medijske storitve (ERGA) pozorno spremljala napredek in objavljala mesečne ocene skupaj s predloženimi poročili. 22. maja se je kodeksu ravnanja z vsemi obvezami, ki jih ta vsebuje, zavezal tudi Microsoft.

Kodeks ravnanja je tesno povezan s priporočilom iz volilnega svežnja, ki ga je predsednik Juncker napovedal v govoru o stanju v Uniji leta 2018 za zagotovitev svobodnih, poštenih in varnih volitev v Evropski parlament. Ukrepi vključujejo večjo preglednost spletnih političnih oglasov in možnost nalaganja sankcij za nezakonito uporabo osebnih podatkov z namenom vplivanja na izide evropskih volitev. Državam članicam je bilo tudi priporočeno, naj vzpostavijo nacionalno mrežo za volilno sodelovanje in sodelujejo v mreži za evropske volitve.

Več informacij

Informativni pregled: Akcijski načrt proti dezinformacijam – poročilo o napredku

Skupno poročilo o izvajanju akcijskega načrta proti dezinformacijam

Akcijski načrt proti dezinformacijam

Sveženj o zagotavljanju svobodnih in poštenih evropskih volitev

Majska poročila o izvajanju kodeksa ravnanja

Kodeks ravnanja – vprašanja in odgovori

Spletna stran evropskih volitev na spletišču EUvsDisinfo

Spremljajte nas na Twitterju: @FedericaMog, @Ansip_EU, @VeraJourova, @JKingEU, @GabrielMariya

@EUvsDisinfo

@EU_MediaLit

 

IP/19/2914

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar

Videos



Photos