Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Reforme na Zahodnem Balkanu in v Turčiji: letne ocene in priporočila

Bruselj, 29. maja 2019

Komisija je danes ob potrditvi, da verodostojna širitvena politika predstavlja geostrateško naložbo v mir, stabilnost, varnost in gospodarsko rast v celotni Evropi, sprejela letno oceno izvajanja reform v partnericah z Zahodnega Balkana in Turčiji ter priporočila o naslednjih korakih za te države.

Zahodni Balkan

Trdna in verodostojna perspektiva EU za države Zahodnega Balkana je še naprej bistvena za spodbujanje preobrazbe in sprave, širjenje stabilnosti v regijo ter promocijo vrednot, norm in standardov EU. Strategija Komisije za Zahodni Balkan iz februarja 2018 je obnovila zavezo EU in njenih držav članic ter ustvarila nov zagon po celotni regiji. Države partnerice so v enem letu dosegle konkreten napredek in izkazale zavezanost evropski perspektivi kljub razlikam pri sprejemanju reform.

Albanija in Severna Makedonija sta priložnost izkoristili in izvedli reforme, zlasti na področjih, ki jih je Svet junija 2018 opredelil kot ključna. Evropska komisija je glede na doseženi znatni napredek in izpolnjevanje zadevnih pogojev danes Svetu priporočila začetek pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo.

Visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter podpredsednica Komisije, Federica Mogherini, je povedala: „Zahodni Balkan je del Evrope. Udeležen bo v prihodnosti EU, ki bo prinesla močnejšo, stabilno in združeno Evropsko unijo. Zadnje leto je prineslo pozitivne spremembe po celotni regiji. Albanija in Severna Makedonija sta pokazali, kako močno sta zavezani približevanju EU, ter dosegli konkretne rezultate, ki morajo ostati trajni. Zato danes Svetu priporočamo, naj začne pristopna pogajanja z Albanijo in Severno Makedonijo. Širitvena politika Evropske unije je naložba v mir, varnost in blaginjo ter stabilnost Evrope.“

Komisar za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja, Johannes Hahn, je povedal: „Albanija in Severna Makedonija sta izkoristili priložnost, ki jo je ponudila poživljena širitvena agenda, ter izvedli reforme. Severna Makedonija je nadaljevala svoj ambiciozni reformni program, poleg tega pa je z Grčijo sklenila zgodovinski sporazum, ki je razrešil 27-letni spor glede imena. S tem je postavila zgled za celotno regijo in širše. Albanija izvaja korenite reforme, zlasti temeljito preobrazbo pravosodnega sistema. Vsa ta prizadevanja pričajo o privlačnosti Evropske unije.“

Komisija je danes izdala tudi mnenje o prošnji Bosne in Hercegovine za članstvo v Evropski uniji, istočasno pa je izdala tudi prvo analitično poročilo, ki primerja stanje v državi z vsemi standardi, ki veljajo v državah članicah EU. Komisija meni, da bi bilo treba pristopna pogajanja začeti, ko bo Bosna in Hercegovina dosegla potrebno raven pri merilih za članstvo, zlasti pri političnih merilih, ki zahtevajo stabilnost institucij, med drugim za zagotavljanje demokracije in pravne države. Bosna in Hercegovina bo morala temeljito izboljšati svoj zakonodajni in institucionalni okvir, da bo lahko zagotovila izpolnjevanje številnih podrobno opredeljenih prednostnih nalog na področju demokracije, pravne države, temeljnih pravic in reforme javne uprave. To mnenje je mejnik v odnosih med EU in Bosno in Hercegovino, saj državi ponuja načrt za celovite reforme na omenjenih ključnih področjih in ji tako daje nov zagon v procesu pristopanja k EU.

Turčija

Turčija je ključna partnerica EU in država kandidatka. Dialog in sodelovanje, tudi na najvišji ravni, na bistvenih področjih skupnega interesa se nadaljuje, tudi s pomočjo učinkovitega sodelovanja na področju migracij in podpore beguncem. Vendar se Turčija še naprej oddaljuje od Evropske unije, zlasti z občutnim nazadovanjem na področju pravne države in temeljnih pravic ter z oslabitvijo učinkovitega nadzora in ravnotežja v političnem sistemu, kar je posledica začetka veljavnosti ustavne spremembe. Svet je junija 2018 soglasno ugotovil, da so pristopna pogajanja s Turčijo zato dejansko zastala in ni mogoče razmišljati o odprtju ali zaprtju novih poglavij. Dejstva, ki so podlaga za to oceno, še vedno držijo.

Naslednji koraki

Svet mora zdaj obravnavati priporočila Komisije in sprejeti odločitve o prihodnjih korakih.

Ozadje

Širitveni proces

Sedanja širitvena agenda zajema partnerice z Zahodnega Balkana in Turčijo. Pristopna pogajanja potekajo z državami kandidatkami Črno goro (2012), Srbijo (2014) in Turčijo (2005). Severna Makedonija je država kandidatka od leta 2005, Albanija pa od leta 2014. Bosna in Hercegovina (vlogo za članstvo v EU je vložila februarja 2016) in Kosovo (stabilizacijsko-pridružitveni sporazum je začel veljati aprila 2016) sta potencialni kandidatki.

Proces pristopa k EU še naprej temelji na uveljavljenih merilih, poštenih in strogih pogojih ter načelu lastnih zaslug. Pristop k EU zahteva izvajanje zapletenih reform v zahtevnem okolju, tak cilj pa je mogoče doseči le dolgoročno. Države kandidatke za pristop morajo prednostno in pospešeno doseči resnične in trajnostne rezultate na ključnih področjih, kot so pravna država, reforma pravosodja, boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, varnost, temeljne pravice, delovanje demokratičnih institucij in reforma javne uprave ter gospodarski razvoj in konkurenčnost.

Zahodni Balkan mora po zgledu zgodovinskega sporazuma med Severno Makedonijo in Grčijo doseči tudi napredek pri spravi, dobrih sosedskih odnosih ter regionalnem sodelovanju.

Strategija za Zahodni Balkan je dala odnosom med EU in Zahodnim Balkanom nov zagon. Osredotoča se na področja, na katerih morajo partnerice z Zahodnega Balkana nadaljevati z reformami in prizadevanji, ter na okrepljeno podporo EU tej regiji, in sicer s številnimi posebnimi zavezami, združenimi v šest vodilnih pobud.

EU se je od sprejetja te strategije osredotočila na izpolnjevanje zavez prek okrepljenega političnega sodelovanja, krepitve varnostnega sodelovanja, krepitve operativnih povezav med Zahodnim Balkanom in EU ter njenimi agencijami, zagotavljanja širšega dostopa do finančnih sredstev in tehnične pomoči ter preusmeritve finančne pomoči EU v okviru instrumenta za predpristopno pomoč (IPA), kar je samo v letu 2018 pomenilo letno dodelitev za Zahodni Balkan v višini več kot 1,1 milijarde EUR.

Več informacij

Sporočilo Komisije

Podrobnejše ugotovitve in priporočila za posamezne države:

Črna gora: MEMO; poročilo

Srbija: MEMO; poročilo

Turčija: MEMO; poročilo

SevernaMakedonija: MEMO; poročilo

Albanija: MEMO; poročilo

Bosna in Hercegovina: MEMO; mnenje

Kosovo: MEMO; poročilo

 

Splošnejše informacije:

Verodostojna širitvena perspektiva in okrepljeno sodelovanje z Zahodnim Balkanom

Sodelovanje EU z Zahodnim Balkanom

IP/19/2752

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar