Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Zimski sveženj evropskega semestra: ocena napredka držav članic pri gospodarskih in socialnih prednostnih nalogah

Bruselj, 27. februarja 2019

Evropska komisija danes v svoji letni oceni gospodarskih in socialnih razmer v državah članicah poudarja potrebo po spodbujanju naložb ter izvajanju odgovornih fiskalnih politik in dobro zasnovanih reform.

Izzivi se med državami zelo razlikujejo, za njihovo rešitev pa je treba sprejeti ustrezne in odločne ukrepe politike.

Ta pregled izzivov po posameznih državah je pripravljen v letu 2019, tj. letu, v katerem se pričakuje, da bo evropsko gospodarstvo raslo že sedmo leto zapored, vendar bolj zmerno. Zaposlenost je rekordno visoka, brezposelnost pa rekordno nizka. Tudi javne finance so se na splošno izboljšale, čeprav se nekatere države še vedno soočajo z visokimi ravnmi dolga. A izzivi ostajajo. Ravni produktivnosti so še vedno šibke, prebivalstvo se vedno hitreje stara in hitre tehnološke spremembe močno vplivajo na trge dela. Realni dohodek gospodinjstev v nekaterih državah članicah ostaja pod ravnmi pred krizo. Brezposelnost mladih se je precej zmanjšala, vendar je v nekaterih državah članicah še vedno nesprejemljivo visoka. V času izrazitejše svetovne negotovosti je ključnega pomena, da države članice EU okrepijo svoje ukrepe za povečanje produktivnosti, izboljšanje odpornosti svojih gospodarstev in zagotovitev, da gospodarska rast koristi vsem državljanom.

Po novembrski objavi letnega pregleda rasti in priporočila za ekonomsko politiko evrskega območja, v katerih so določene prednostne naloge na evropski ravni, se današnjih 28 poročil o državah podrobneje ukvarja z nacionalno razsežnostjo evropskega semestra. Ta poročila vsebujejo podrobno analizo gospodarskih in socialnih izzivov po posameznih državah. Poročila bodo podlaga za razpravo z državami članicami o njihovih odločitvah glede nacionalnih politik pred aprilskimi nacionalnimi programi, ta proces pa bo zaključen pozno spomladi z izdajo letnih priporočil za posamezne države.

Komisija je v okviru današnjega svežnja predstavila dve novosti. Sprožila je razpravo o naložbenih izzivih in prednostnih nalogah v državah članicah ter predstavila prve zamisli o tem, kako lahko sredstva EU, zlasti sredstva kohezijske politike EU, pomagajo v prihodnjem programskem obdobju 2021–2027. To bo pripomoglo tudi k večji skladnosti med usklajevanjem ekonomskih politik in uporabo sredstev EU, ki so pomemben del javnih naložb v več državah članicah. Ta novi poudarek je viden v poročilih o državah, ki jim je priložena tudi nova priloga o morebitni uporabi prihodnjih sredstev kohezijske politike EU.

Podpredsednik Komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za evro in socialni dialog ter finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov, je povedal: „Evropsko gospodarstvo je v sedmem zaporednem letu gospodarske rasti. A rast se upočasnjuje. Za ohranjanje zagona v prihodnosti bosta potrebni visoka stopnja konkurenčnosti in stalna navzgor usmerjena konvergenca. Da bi v celoti razvili potencial rasti naših gospodarstev, potrebujemo strukturne reforme. Prav tako potrebujemo dobro usmerjene naložbe za povečanje rasti produktivnosti v vsej Evropi.

Komisarka za zaposlovanje, socialne zadeve, strokovno usposobljenost in mobilnost delovne sile Marianne Thyssen je dejala: „Demografske spremembe in nove tehnologije spreminjajo trg dela, v veliko državah članicah pa se povečuje pomanjkanje znanj in spretnosti. Dati moramo v višjo prestavo. Vlaganje v znanja in spretnosti, zlasti izboljšanje ravni znanj in spretnosti nizko usposobljenih delavcev, mora biti naša glavna prednostna naloga, če želimo ohraniti naš življenjski standard.“

Komisar za gospodarske in finančne zadeve, obdavčenje in carino Pierre Moscovici je izjavil: Opravili smo rentgenski pregled vseh 28 gospodarstev EU, da bi prepoznali težave in zagotovili, da jih je mogoče pravočasno rešiti. Veliko neravnotežij v Evropi se odpravlja, tako zaradi gospodarske rasti kot tudi zaradi ukrepov politike, vendar dolgotrajni izzivi ostajajo. Zaradi letošnje upočasnitve rasti je bolj kot kdaj koli prej pomembno, da si vlade prizadevajo okrepiti odpornost naših gospodarstev: zmanjšujejo dolg, povečujejo produktivnost, ustvarjajo več in boljše naložbe ter odpravljajo neenakosti. Kar zadeva Grčijo, drugo poročilo o okrepljenem nadzoru, ki je bilo prav tako objavljeno danes, kaže na precejšen napredek, pa tudi nekatera področja, na katerih so potrebna nadaljnja prizadevanja. Organe pozivam, naj ta vprašanja rešijo do naslednjega srečanja Evroskupine.

Komisarka za regionalno politiko Corina Crețu je poudarila: „Poročila o državah letos vsebujejo pomembno novost. Zelo se osredotočajo na ozka grla pri naložbah in regionalne razlike ter vključujejo oceno Komisije o tem, kako bi morala vsaka država vlagati prihodnja sredstva EU. To nam bo pomagalo spodbuditi razpravo o prednostnih naložbah držav članic za naslednje desetletje ter o tem, kako lahko pomagajo sredstva kohezijske politike.

Napredek pri izvajanju priporočil za posamezne države

V poročilih o državah je ocenjen napredek držav članic pri izvajanju priporočil Komisije za posamezne države iz julija 2018. Države članice so na splošno dosegle določen ali precejšen napredek pri izvajanju več kot dveh tretjin priporočil, izdanih od uvedbe evropskega semestra leta 2011. Največji napredek je opazen pri priporočilih o finančnih storitvah, kar odraža prednostno obravnavo stabilizacije in trdnosti finančnega sektorja po finančni krizi. Dober napredek je bil dosežen tudi v zvezi z reformami, ki spodbujajo ustvarjanje delovnih mest s pogodbami za nedoločen čas in obravnavajo segmentacijo trga dela.

Eden od načinov, na katerega želi Komisija v zadnjih letih pomagati državam članicam, da povečajo svoja prizadevanja za reforme, je program za podporo strukturnim reformam, preko katerega lahko vse države članice EU zaprosijo za tehnično podporo pri oblikovanju in izvajanju reform, ki spodbujajo rast. To vključuje tudi reforme, poudarjene v priporočilih za posamezne države.

Komisija je kot del današnjega svežnja sprejela tudi delovni program programa za podporo strukturnim reformam za leto 2019.V letu 2019 bo iz programa za podporo strukturnim reformam zagotovljena tehnična podpora 26 državam članicam za izvedbo več kot 260 projektov. To dopolnjuje več kot 290 projektov, ki so bili izbrani v letih 2017 in 2018.

Odpravljanje makroekonomskih neravnotežij

Komisija je novembra začela poglobljene preglede 13 držav članic, da bi ugotovila, ali se soočajo z makroekonomskimi neravnotežji, ter v teh primerih ocenila njihovo resnost. Komisija je zdaj ugotovila, da neravnotežja ali čezmerna neravnotežja obstajajo v vseh teh 13 državah članicah, vendar se je njihova resnost v nekaterih primerih zmanjšala. Povzetek ugotovitev poglobljenih pregledov:

Bolgarija, Nemčija, Španija, Francija, Hrvaška, Irska, Nizozemska, Portugalska, Romunija in Švedska se soočajo z ekonomskimi neravnotežji,

Ciper, Grčija in Italija se soočajo s čezmernimi neravnotežji.

Komisija bo v okviru evropskega semestra s posebnim spremljanjem še naprej pregledovala gibanja in ukrepe politik, ki so jih sprejele države članice z neravnotežji ali čezmernimi neravnotežji.

Mnenje o osnutku proračunskega načrta Slovenije

Komisija je danes objavila tudi mnenje o posodobljenem osnutku proračunskega načrta za Slovenijo, saj je osnutek, predložen oktobra lani, temeljil na predpostavki „nespremenjene politike“, in je bil v vmesnem času ponovno predložen. Komisija meni, da posodobljeni osnutek proračunskega načrta predstavlja tveganje neskladnosti z določbami Pakta za stabilnost in rast. Tako načrt Slovenije kot tudi Komisija napovedujeta, da bi osnutek proračunskega načrta lahko povzročil znaten odklon od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega cilja države. Slovenijo se poziva, naj sprejme potrebne ukrepe v okviru nacionalnega proračunskega postopka, da zagotovi, da bo proračun za leto 2019 skladen s pravili Pakta za stabilnost in rast.

Poročilo o okrepljenem nadzoru za Grčijo

Komisija je v okviru okrepljenega nadzora sprejela drugo poročilo za Grčijo, ki se je procesu semestra pridružila po zaključku programa za makroekonomsko prilagoditev lansko poletje. Poročilo ocenjuje napredek Grčije glede na politične zaveze, sprejete v okviru Evroskupine junija 2018. V njem se ugotavlja, da je Grčija sicer dosegla precejšen napredek pri izvajanju posebnih reformnih zavez, ki jih je bilo treba izpolniti do konca leta 2018, vendar so se zadeve na nekaterih področjih premikale počasi, zaradi česar je prišlo do zamud pri povezanih ključnih reformah.

Poročilo o napredku v zvezi z nacionalnimi odbori za produktivnost

Komisija je objavila tudi poročilo o napredku o izvajanju Priporočila Sveta z dne 20. septembra 2016 o vzpostavitvi nacionalnih odborov za produktivnost. V njem analizira gibanja produktivnosti in konkurenčnosti v EU in evrskem območju ter podaja pregled vzpostavljenih odborov za produktivnost ob koncu leta 2018. Nacionalni odbori za produktivnost so že vzpostavljeni v desetih državah članicah evrskega območja, preostale države članice evrskega območja pa so vse potrdile svojo namero, da jih bodo vzpostavile kmalu. Obstoječi odbori, ki so zaradi posebnosti posameznih držav sestavljeni različno, že dejavno prispevajo k nacionalnim razpravam o izzivih, povezanih s produktivnostjo. Komisija je vzpostavila mrežo za odbore za produktivnost, da bi olajšala izmenjavo stališč, praks in izkušenj.

Prenova smernic za zaposlovanje

Komisija je sprejela tudi predlog za ohranitev sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic iz leta 2018. Letošnji predlog ponovno potrjuje uskladitev smernic za zaposlovanje z 20 načeli evropskega stebra socialnih pravic, saj njihovi splošni cilji in prednostne naloge ostajajo veljavni. Smernice za zaposlovanje vsebujejo skupne prednostne naloge in cilje za nacionalne politike zaposlovanja ter na teh področjih zagotavljajo pravno podlago za priporočila za posamezne države, ki jih je treba sprejeti vsako leto znova.

Poročilo o pregledu stanja na področju strategij usposabljanja in prekvalifikacij v državah članicah

Komisija je danes objavila tudi poročilo o izvajanju Priporočila Sveta o „poteh izpopolnjevanja“, ki je del Novega programa znanj in spretnosti za Evropo, ki ga je Komisija predstavila junija 2016. Trenutno je v EU 61 milijonov odraslih, ki imajo največ nižjo sekundarno izobrazbo. Države članice so se s tem priporočilom zavezale, da bodo nižje usposobljenim odraslim ponudile nove in izboljšane možnosti za povečanje osnovne bralne, matematične in digitalne pismenosti ter izboljšanje njihove usposobljenosti. To poročilo vsebuje pregled ukrepov, ki so jih izvedle države članice, pri čemer se ti ukrepi razlikujejo po obsegu in ambicioznosti. Veliko jih podpira Evropski socialni sklad.

Nadaljnji koraki

Svet naj bi o poročilih o državah razpravljal skupaj z o rezultati poglobljenih pregledov. Komisija bo v prihodnjih mesecih na podlagi analize zadevnih poročil organizirala dvostranska srečanja z državami članicami. Države članice bodo obiskali podpredsedniki Komisije, komisarji in službe Komisije, ki se bodo srečali s predstavniki vlad in nacionalnih parlamentov, socialnimi partnerji in drugimi deležniki ter z njimi razpravljali o ugotovitvah poročil. Ti obiski bodo vključevali tudi namenske razprave o prilogah o tem, kako bi lahko prihodnja sredstva kohezijske politike EU pomagala pri reševanju posebnih naložbenih potreb v državah članicah.

Države članice naj bi aprila predstavile svoje nacionalne programe reform, ki podrobno opredeljujejo prednostne naloge na področju nacionalnih reform, in svoje programe za stabilnost (za države evrskega območja) ali konvergenčne programe (za države, ki niso članice evrskega območja), ki določajo njihove večletne fiskalne strategije.

Komisija bo na podlagi vseh teh programov spomladi predstavila svoje predloge za nov sklop priporočil za posamezne države s poudarkom na ključnih izzivih, ki jih bo treba obravnavati v obdobju 2019–2020. Priporočila bodo vključevala tudi fiskalne smernice. Temeljile bodo na pomladanski napovedi Komisije, ki bo vključevala končne proračunske podatke za leto 2018, ki jih potrdi Eurostat.

Ozadje

Ta zimski sveženj je del evropskega semestra, tj. letnega cikla usklajevanja ekonomskih politik na ravni EU. Sledi novembra objavljenemu letnemu pregledu rasti za leto 2019 in priporočilu za evroobmočje (jesenski sveženj), v katerih so določene prednostne naloge za naslednje leto na evropski ravni. Zdaj se pozornost preusmerja na nacionalno razsežnost evropskega semestra.

Temelji na najnovejših podatkih iz zimske gospodarske napovedi Komisije 2019 ter izhaja iz stalnega dialoga z organi in deležniki držav članic, v katerem se pregleda napredek, dosežen v določenem časovnem obdobju. Poročila o državah vsebujejo podlago, na kateri države članice do sredine aprila pripravijo svoje nacionalne programe, Komisija pa pozneje spomladi priporočila za posamezne države (pomladanski sveženj).

Več informacij

Memo: Zimski sveženj evropskega semestra

28 poročil o državah

Sporočilo o glavnih ugotovitvah poročil o državah

Mnenje o osnutku proračunskega načrta Slovenije za leto 2019

Drugo poročilo o okrepljenem nadzoru za Grčijo

Letni delovni program programa za podporo strukturnim reformam

Posodobljene smernice za zaposlovanje za leto 2019

Poročilo o napredku v zvezi s Priporočilom Sveta z naslovom „Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle“

Poročilo o napredku v zvezi s Priporočilom Sveta o vzpostavitvi nacionalnih odborov za produktivnost

Časovnica cikla evropskega semestra

 

Prejšnje objave

Letni pregled rasti za leto 2019

Poročilo o mehanizmu opozarjanja za leto 2019

Priporočilo za evrsko območje za leto 2019

Osnutek skupnega poročila o zaposlovanju za leto 2019

Evropski steber socialnih pravic in pregled socialnih kazalnikov

Zimska gospodarska napoved 2019

Začetek evropskega semestra za leto 2019: jesenski sveženj

 

Spremljajte podpredsednika Valdisa Dombrovskisa na Twitterju: @ Valdis Dombrovskis

Spremljajte komisarko Marianne Thyssen na Twitterju: @mariannethyssen

Spremljajte komisarja Pierra Moscovicija na Twitterju: @Pierremoscovici

Spremljajte komisarko Corino Crețu na Twitterju: @CorinaCretuEU

Spremljajte GD ECFIN na Twitterju: @ecfin

Spremljajte GD EMPL na Twitterju: @EU_Social

Spremljajte GD REGIO na Twitterju: @EUinmyRegion

 

IP/19/1389

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar