Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Proračun Unije za obdobje 2021–2027: Komisija pozdravlja začasni dogovor o prihodnjem Evropskem obrambnem skladu

Bruselj, 20. februarja 2019

Evropske institucije so dosegle delni politični dogovor o Evropskem obrambnem skladu, ki bo pripomogel k inovativni in konkurenčni industrijski bazi na področju obrambe ter k strateški neodvisnosti Evropske unije. Ta dogovor bosta morala uradno potrditi še Evropski parlament in Svet.

Z vse večjo nestabilnostjo in čezmejnimi grožnjami se države ne morejo uspešno spoprijemati same. Zato si Junckerjeva Komisija prizadeva zagotoviti zaščito in varstvo, kakršnih Evropejke in Evropejci še niso bili deležni. Evropski obrambni sklad, katerega vzpostavitev je Komisija junija 2018 predlagala v okviru dolgoročnega proračuna EU za obdobje 2021–2027, spada med pobude za okrepitev zmogljivosti EU pri varovanju državljank in državljanov.

Podpredsednik Evropske komisije Jyrki Katainen, pristojen za delovna mesta, rast, naložbe in konkurenčnost, je dejal: „To je velik korak pri uresničevanju evropskega obrambnega sodelovanja. Evropski obrambni sklad bo državam članicam pomagal pri učinkovitejši porabi davkoplačevalskega denarja, spodbujanju močne in inovativne obrambne industrije ter krepitvi obrambne neodvisnosti EU in njene vodilne tehnološke vloge na področju obrambe.“

Evropska komisarka za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja Elżbieta Bieńkowska je dodala: „Ta dogovor je še en pomemben gradnik, s katerim bo lahko Evropa zagotavljala boljšo varnost svojim državljanom in državljankam. Sklad bo spodbujal tehnološke inovacije in sodelovanje v evropskem obrambnem sektorju, da bi lahko Evropa kar najbolje izkoristila najnovejšo interoperabilno obrambno tehnologijo in opremo na novih področjih, kot so umetna inteligenca, šifrirana programska oprema, tehnologija brezpilotnih zrakoplovov ali satelitska komunikacija.“

Dogovor, ki ga Evropski parlament in Svet še nista dokončno uradno sprejela, je bil dosežen glede naslednjih ključnih elementov:

  • Sklad bo zagotavljal podporo celotnemu življenjskemu ciklu industrijskega razvoja od raziskav in razvoja prototipov do certificiranja.
  • Iz sklada se bodo financirali skupni raziskovalni projekti, in sicer predvsem z nepovratnimi sredstvi.
  • Onkraj faze raziskav in zasnove, kjer je mogoče tudi stoodstotno financiranje, bo proračun EU na voljo za dopolnitev naložb držav članic s sofinanciranjem stroškov razvoja prototipov (do 20 %) ter posledičnega preskušanja, kvalificiranja in certificiranja (do 80 %).
  • Sklad bo spodbujal projekte s čezmejno udeležbo številnih malih in srednjih podjetij ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v obrambni dobavni verigi z zagotavljanjem višje stopnje financiranja.
  • Projekti v okviru stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO) bodo lahko, če bodo upravičeni, prejeli dodatno sofinanciranje v višini 10 %, vendar to financiranje ne bo samodejno.
  • Projekti bodo opredeljeni v skladu s prednostnimi nalogami na področju obrambe, dogovorjenimi z državami članicami v okviru skupne zunanje in varnostne politike ter zlasti v okviru načrta za razvoj zmogljivosti, pri tem pa se lahko upoštevajo tudi regionalne in mednarodne prednostne naloge, na primer v okviru zveze NATO.
  • Običajno so do financiranja upravičeni skupni raziskovalni projekti, ki vključujejo vsaj tri upravičene subjekte iz vsaj treh držav članic ali pridruženih držav.
  • Vsaj 4 % oziroma do 8 % proračuna bo namenjenih prelomnim visokotveganim inovacijam, kar bo okrepilo dolgoročno vodilno vlogo Evrope v tehnologiji in njeno obrambno neodvisnost.
  • Načeloma so do financiranja upravičeni samo subjekti s sedežem v EU ali pridruženih državah, ki jih ne nadzorujejo tretje države ali pravni subjekti iz njih. Odvisna podjetja podjetij iz tretjih držav s sedežem v EU so lahko izjemoma upravičena do financiranja, in sicer pod določenimi pogoji, ki zagotavljajo, da pri tem niso ogroženi varnostni in obrambni interesi EU in držav članic. Subjekti s sedežem zunaj EU ne morejo prejemati sredstev EU, vendar lahko sodelujejo v skupnih projektih. EU tako iz Evropskega obrambnega sklada ne izključuje nikogar, temveč zgolj določa pogoje za prejemanje financiranja, podobne tistim, ki veljajo za podjetja EU na trgih tretjih držav.

Naslednji koraki

Predhodni politični dogovor, ki so ga Evropski parlament, Svet in Komisija dosegli v tristranskih pogajanjih, morata zdaj uradno potrditi Evropski parlament in Svet. Za proračunske vidike in nekatere povezane horizontalne določbe prihodnjega Evropskega obrambnega sklada velja splošni dogovor o naslednjem dolgoročnem proračunu Unije, ki ga je Komisija predlagala maja 2018.

Ozadje

Predsednik Komisije Jean-Claude Juncker je v političnih usmeritvah junija 2014 krepitev varnosti evropskih državljanov in državljank določil za prednostno nalogo. V svojem govoru o stanju v Uniji leta 2016 je napovedal ustanovitev Evropskega obrambnega sklada.

Od takrat si Evropska komisija pod taktirko predsednika Junckerja in ob podpori držav članic prizadeva za uresničitev sodelovanja na področju obrambe v okviru proračuna EU.

Komisija že utira pot v tej smeri v okviru trenutnega proračunskega obdobja Unije, ki se bo zaključilo leta 2020. EU prvič v zgodovini Evrope spodbuja evropsko sodelovanje na področju obrambe s proračunskimi sredstvi v višini 590 milijonov evrov (90 milijonov evrov za raziskave v obdobju 2017–2019 ter 500 milijonov evrov za razvoj opreme in tehnologije v obdobju 2019–2020).

  • Sodelovanje na področju obrambnih raziskav že poteka. Prvi sporazumi EU o dodelitvi nepovratnih sredstev v okviru proračuna za leto 2017 so vključevali raziskovalni projekt Ocean 2020, ki združuje 42 partnerjev iz 15 držav EU in podpira misije za pomorski nadzor ter bo v ta namen v operacije ladjevja vključil brezpilotne zrakoplove in podmornice brez posadke. Komisija bo v prihodnjih tednih napovedala nadaljnje skupne raziskovalne projekte na področju obrambe v okviru proračuna za leto 2018 ter predstavila delovni program in končni razpis za zbiranje predlogov v okviru preostale proračunske tranše za leto 2019.
  • Komisija je uradno začela sodelovati z državami članicami v zvezi s financiranjem skupnih industrijskih projektov na področju obrambe. Nekaj tednov po tem, ko bodo države članice izrazile svoja stališča, bo sprejela svoj prvi delovni program za evropski program za razvoj obrambne industrije, namenjen sofinanciranju skupnih industrijskih projektov na področju obrambe v okviru proračuna EU za obdobje 2019–2020.

Na podlagi teh pilotnih programov in ob povečanju prvotnega financiranja je Komisija junija 2018 predlagala, da se v okviru naslednjega dolgoročnega proračuna EU vzpostavi celovit evropski obrambni sklad v vrednosti 13 milijard evrov, ki bi pokrival raziskave in razvoj zmogljivosti.

Evropski obrambni sklad bo dopolnjeval druge programe Unije, ki jih je predlagala Komisija, zlasti proračun za Instrument za povezovanje Evrope za izboljšanje strateških transportnih infrastruktur EU, da bi ustrezale potrebam vojaške mobilnosti, ki znaša 6,5 milijarde evrov, ter proračun za predlagani novi program za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, ki znaša 100 milijard evrov.

 

Več informacij

Stanje v Uniji 2016

Sporočilo za medije o vzpostavitvi Evropskega obrambnega sklada, junij 2017

Sporočilo za medije o prvih podeljenih nepovratnih sredstvih za obrambne raziskave, februar 2018

Sporočilo za medije o predlogu o Evropskem obrambnem skladu za obdobje 2021–2027, junij 2018

Informativni pregled: Evropski obrambni sklad, junij 2018

Govor evropske komisarke Elżbiete Bieńkowske o obrambi in vesolju, januar 2019

Sporočilo za medije o evropskem programu za razvoj obrambne industrije, februar 2019

 

IP/19/1269

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar