Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Jesenski standardni Eurobarometer 2018: pred evropskimi volitvami prevladuje pozitivno mnenje o EU

Bruselj, 21. decembra 2018

Kot je razvidno iz danes objavljene nove raziskave Eurobarometer, večina Evropejcev tokrat prvič meni, da njihov glas v EU šteje. Število Evropejcev, ki imajo pozitivno mnenje o EU, se je povečalo.

Podpora ekonomski in monetarni uniji ostaja visoka, na območju evra pa je trenutno celo najvišja doslej.

To so nekateri od ključnih izsledkov najnovejše, danes objavljene standardne raziskave Eurobarometer, ki je bila izvedena med 8. in 22. novembrom.

1. Vse več pozitivnih političnih kazalnikov

Prvič, odkar je to vprašanje vključeno v raziskavo, se večina Evropejcev strinja, da „njihov glas šteje v EU“ (49 %, tj. 4 odstotne točke več kot spomladi 2018), 47 % se s to trditvijo ne strinja (2 odstotni točki manj kot spomladi 2018), 4 % vprašanih (2 odstotni točki manj) pa pravijo, da „ne vedo“. V 16 državah članicah EU se je večina vprašanih strinjala s trditvijo, da njihov glas šteje v Evropski uniji, največ na Danskem (73 %), Švedskem (71 %) in v Nemčiji (70 %).

43 % Evropejcev ima pozitivno mnenje o EU (3 odstotne točke več kot pomladi 2018), kar je največ od jeseni 2009. Več kot tretjina anketirancev ima nevtralno mnenje o EU (36 %, kar je eno odstotno točko manj v primerjavi s pomladjo 2018), medtem ko ima ena petina negativno mnenje (20 %, tj. eno odstotno točko manj), 1 % vprašanih pa nima mnenja. V primerjavi z zadnjo standardno raziskavo Eurobarometer, izvedeno spomladi leta 2018, se je delež vprašanih s pozitivnim mnenjem o EU povečal v 17 državah članicah EU, najbolj skokovito na Švedskem (53 %, 11 odstotnih točk več), v Španiji (43 %, 10 odstotnih točk več) in v Združenem kraljestvu (43 %, 9 odstotnih točk več).

Zaupanje v EU je z 42 % stabilno, saj je to še vedno najvišja izmerjena raven od jeseni leta 2010. Zaupanje prevladuje v 17 državah članicah EU (spomladi 2018 je bilo takih držav 15), najbolj v Litvi (65 %), na Danskem (60 %) in na Švedskem (59 %). Zaupanje v EU ostaja večje kot zaupanje v nacionalne vlade ali parlamente. 42 % Evropejcev zaupa Evropski uniji, 35 % pa jih zaupa svojemu nacionalnemu parlamentu in vladi (tj. v obeh primerih 1 odstotna točka več v primerjavi s pomladjo 2018).

2. Podpora državljanstvu EU in prostemu gibanju v vseh državah članicah EU

V vseh 28 državah članicah se večina vprašanih čuti državljane EU. Ta delež po vsej EU znaša 71 % (tj. 1 odstotna točka več kot spomladi 2018), na nacionalni ravni pa se giblje med 89 % v Luksemburgu in 51 % v Bolgariji.

Velikavečina vprašanih podpira „prosto gibanje državljanov EU“ (83 %, kar je 1 odstotna točka več kot spomladi 2018). Tega mnenja sta več kot dve tretjini vprašanih v vsaki državi članici EU.

3. Potrdila se je močna podpora evru

20 let po uvedbi naše enotne valute podpora ekonomski in monetarni uniji ter evru ostaja na rekordno visoki ravni, saj kar tri četrtine vprašanih (75 %, tj. 1 odstotna točka več) na območju evra podpirajo enotno valuto EU.

Večina državljanov EU meni, da je evropsko gospodarstvo v „dobrem“ stanju (49 %), kar je nekoliko (za 1 odstotno točko) manj kot pomladi leta 2018. 38 % vprašanih meni, da je stanje evropskega gospodarstva „slabo“ (1 odstotna točka več), 13 % pa jih nima mnenja.

Delež vprašanih, ki imajo pozitivno mnenje o stanju nacionalnega gospodarstva (49 %, brez spremembe), je še vedno večji od deleža tistih, ki imajo negativno mnenje (48 %, 1 odstotna točka več), vendar je razlika med njima samo 1 odstotna točka. V 16 državah članicah EU (spomladi 2018 je bilo takih držav 14) večina vprašanih meni, da je stanje njihovega nacionalnega gospodarstva dobro. Odstotek je najvišji na Malti (95 %) ter v Luksemburgu in na Nizozemskem (oba 91 %). Tega mnenja je tudi več kot osem od desetih vprašanih na Danskem, v Nemčiji, na Švedskem (vse po 88 %) in v Avstriji (81 %). Najmanjše zadovoljstvo je bilo izmerjeno v Grčiji (6 %), na Hrvaškem (16 %) ter v Španiji in Bolgariji (obe 18 %).

4. Evropejce še vedno najbolj skrbijo migracije in terorizem

Največ zaskrbljenosti na ravni EU še vedno povzroča priseljevanje, kot je to navedlo 40 % vprašanih (2 odstotni točki več kot pomladi 2018). Priseljevanje je kot vzrok za zaskrbljenost omenjeno dvakrat pogosteje kot terorizem (20 %), ki ostaja na drugem mestu, kljub znatnemu upadu (9 odstotnih točk manj kot pomladi 2018). Na tretjem mestu je stanje javnih financ držav članic (19 %, 2 odstotni točki več): to se je med trojico najpogosteje navedenih vzrokov za zaskrbljenost uvrstilo prvič po jeseni 2014 in tako prehitelo gospodarske razmere, ki so zdaj prvič po jeseni 2010 na četrtem mestu (18 %, brez sprememb). Podnebne spremembe so na petem mestu glavni vzrok za zaskrbljenost 16 % vprašanih, pri tem odgovoru je bil zabeležen tudi največji porast (5 odstotnih točk več).

Čeprav je brezposelnost na šestem mestu na ravni EU (13 %, kar je najnižje za ta kazalnik od leta 2010), pa je na nacionalni ravni še vedno na prvem mestu (23 %, 2 odstotni točki manj), kar je sicer najnižje od leta 2007. Naraščanje cen/inflacija/življenjski stroški (21 %, 4 odstotne točke več) je na drugem mestu, skupaj s priseljevanjem (21 %, brez sprememb). Prvič po jeseni 2008 se je zgodilo, da so življenjski stroški med dvema najpogostejšima vzrokoma za zaskrbljenost na nacionalni ravni. Na četrtem mestu sta z 20 % (3 odstotne točke manj) zdravje in socialna varnost, ki se tako vračata na raven iz jeseni leta 2017. Gospodarske razmere (15 %, brez sprememb) in pokojnine (15 %, 2 odstotni točki manj) so skupaj na petem mestu, takoj za njimi pa so okoljska, podnebna in energetska vprašanja s 14 % (4 odstotne točke več), kar je največ doslej.

 

Ozadje

Letošnja jesenska standardna raziskava Eurobarometer (EB 90) je bila opravljena med 8. in 22. novembrom 2018, in sicer v obliki osebnih intervjujev. Ti so bili opravljeni z 32 600 osebami v državah članicah EU[1] in državah kandidatkah[2].

[1] 27 424 intervjujev v 28 državah članicah EU.

[2] V 28 državah članicah Evropske unije, petih državah kandidatkah (nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, Turčiji, Črni gori, Srbiji in Albaniji) ter turški skupnosti na Cipru v delu države, ki ni pod nadzorom vlade Republike Ciper.

 

Več informacij

 

Standardni Eurobarometer 90

 

 

PRILOGA

1. „Moj glas šteje v EU“

Mnenje o razmerah v evropskem gospodarstvu

 

2. Mnenje o EU

1

 

3. Zaupanje v EU

Mnenje o EU

 

4. Podpora evru še vedno na najvišji ravni

 Zaupanje v EU

 

5. Mnenje o razmerah v evropskem gospodarstvu

Mnenje o razmerah v evropskem gospodarstvu

 

6. Mnenje o razmerah v nacionalnem gospodarstvu

Mnenje o razmerah v nacionalnem gospodarstvu

 

 7. Prosto gibanje

Prosto gibanje

 

8. Državljanstvo EU

Državljanstvo EU

 

9. Največji izzivi EU 

 Prosto gibanje

 Največ dva odgovora – šest najpogosteje omenjenih tem

 

10. Največji izzivi na nacionalni ravni

 Državljanstvo EU

 Največ dva odgovora – šest najpogosteje omenjenih tem

 

IP/18/6896


Side Bar