Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Liberalizacija vizumskega režima: Komisija poroča o izpolnjevanju zahtev glede potovanj brez vizuma v državah Zahodnega Balkana in vzhodnega partnerstva

Bruselj, 19. decembra 2018

*

Komisija danes poroča o oceni izpolnjevanja referenčnih meril za liberalizacijo vizumskega režima v državah Zahodnega Balkana: Albaniji, Bosni in Hercegovini, nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, Črni gori in Srbiji – ter v državah vzhodnega partnerstva: Gruziji, Moldaviji in Ukrajini. Po navedbah tega letnega poročila sicer zahteve v zvezi z liberalizacijo vizumskega režima v zadevnih državah ostajajo izpolnjene, vendar je v več državah še potrebno ukrepanje na specifičnih področjih – v nekaterih primerih takojšnje –, da se to stanje ohrani.

Evropski komisar za migracije, notranje zadeve in državljanstvo Dimitris Avramopulos je povedal: „Režim potovanj brez vizuma, ki smo ga vzpostavili z državami Zahodnega Balkana in vzhodnoevropskimi partnerskimi državami, je velik dosežek, od katerega imata koristi obe strani. Nalaga pa tudi odgovornosti in obveznosti. Zadovoljen sem, da vse te države še naprej izpolnjujejo svoje obveznosti, vendar jih želim pozvati, naj nemudoma okrepijo svoja prizadevanja za nadaljevanje omejevanja nedovoljenih migracij in boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu.“

Potovanje brez vizuma prinaša pomembne prednosti za Evropo in njene partnerice, saj krepi družbene, kulturne in gospodarske vezi. Prinaša pa tudi obveznosti, da se ohrani napredek, ki je bil dosežen v dialogih o liberalizaciji vizumskega režima, ter zagotovi dobro upravljanje migracij in varnostnih razmer. Današnje poročilo temelji na priporočilu Komisije iz decembra 2017 in povzema ukrepe, ki so jih v preteklem letu izvedle zadevne države.

Potrebna dodatna prizadevanja za omejitev nedovoljenih migracij

Vseh osem držav je sprejelo ukrepe za obravnavanje nedovoljenih migracij, vendar je treba za izboljšanje rezultatov in njihovo trajnost ta prizadevanja še okrepiti:

  • nedovoljene migracije iz Ukrajine, Srbije ter Bosne in Hercegovine v EU ostajajo obsežne, prav tako pa je zaskrbljujoče naraščajoče število neutemeljenih prošenj za azil, ki jih v EU vložijo moldavski in gruzijski državljani;
  • Albanija je sprejela učinkovite ukrepe za obravnavo nedovoljenih migracij, na podlagi katerih se je število prošenj za azil v prvi polovici leta 2018 zmanjšalo za 32 %. Delo na tem področju je treba zdaj nadaljevati in še izboljšati;
  • potrebna so dodatna prizadevanja za popolno uskladitev z vizumsko politiko EU. Srbija je odpravila brezvizumski status za Iran, skrb pa še vedno vzbujajo druge države, katerih državljani lahko brez vizuma vstopajo v Srbijo;
  • sodelovanje glede ponovnega sprejema in vračanja z vsemi zadevnimi državami še naprej poteka nemoteno. Vendar so možne nekatere izboljšave, zlasti kar zadeva ponovni sprejem državljanov tretjih držav, predvsem v Srbiji.

K boljšemu obvladovanju nedovoljenih migracij bo prispevalo tesnejše sodelovanje evropske mejne in obalne straže s partnericami Zahodnega Balkana. Prvi sporazum o statusu je bil podpisan z Albanijo. Srbija in nekdanja jugoslovanska republika Makedonija sta sporazuma o statusu parafirali. Postopki za Črno goro ter Bosno in Hercegovino so v zaključni fazi.

Potrebni dodatni ukrepi za boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji

Čeprav so bili ukrepi za boj proti organiziranemu kriminalu že sprejeti, mora vseh osem držav svoja prizadevanja na tem področju še okrepiti. Kar zadeva korupcijo je potrebno takojšnje ukrepanje v Moldaviji in Ukrajini:

  • organizirane kriminalne združbe iz osmih držav v EU izvajajo številne kriminalne dejavnosti, vključno s trgovino z nedovoljenim blagom, kaznivimi dejanji zoper lastnino, pranjem denarja, trgovino z ljudmi in drogami, tihotapljenjem migrantov ter kibernetsko kriminaliteto;
  • čeprav je Moldavija sprejela nekatere ukrepe za preprečevanje pranja denarja, kot je bilo ugotovljeno v prvem poročilu iz decembra 2017, pa mora takoj sprejeti tudi nujne ukrepe za boj proti korupciji;
  • Ukrajina mora okrepiti svoja prizadevanja v boju proti korupciji, da bi zagotovila polno izvajanje in trajnost preteklih reform ter izpolnila še neobravnavana priporočila iz decembra 2017.

Naslednji koraki

Komisija bo spremljala nadaljnje izpolnjevanje zahtev v zvezi z liberalizacijo vizumskega režima in o tem vsaj enkrat letno poročala Evropskemu parlamentu in Svetu.

Ozadje

Današnje poročilo temelji na obveznosti Komisije v okviru okrepljenega mehanizma za zadržanje izvzetja iz vizumske obveznosti, sprejetega marca 2017, da nenehno spremlja izpolnjevanje zahtev v zvezi z liberalizacijo vizumskega režima s strani tretjih držav ter da o tem vsaj enkrat letno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu. Današnje poročilo je drugo tovrstno poročilo na podlagi novega mehanizma zadržanja. Prvo je bilo objavljeno decembra 2017.

Ocenjevanje referenčnih meril za liberalizacijo vizumskega režima se uporablja za države, ki so uspešno končale dialoge o liberalizaciji vizumskega režima v skladu z ustreznimi akcijskimi in časovnimi načrti, tj. države Zahodnega Balkana in vzhodnega partnerstva. Poročilo se osredotoča zlasti na področja, na katerih so za zagotovitev trajnostnega napredka potrebna dodatna prizadevanja.

Državljani Črne gore, Srbije in nekdanje jugoslovanske republike Makedonije lahko potujejo v EU brez vizuma od decembra 2009. Za državljane Albanije ter Bosne in Hercegovine je to mogoče od konca leta 2010. Za Moldavijo je brezvizumski režim za potovanja začel veljati aprila 2014, za Gruzijo marca 2017, za Ukrajino pa junija 2017.

Več informacij

Poročilo o izpolnjevanju zahtev brezvizumskega režima: vprašanja in odgovori

Drugo poročilo na podlagi mehanizma za zadržanje izvzetja iz vizumske obveznosti

Delovni dokument služb Komisije, ki spremlja drugo poročilo na podlagi mehanizma za zadržanje izvzetja iz vizumske obveznosti

IP/18/6819

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar