Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Evro praznuje dvajsetletnico

Bruselj, 31. decembra 2018

Evro, skupna evropska valuta, bo 1. januarja 2019 dopolnil 20 let. Pred natanko 20 leti, tj. 1. januarja 1999, je enajst držav članic EU uvedlo skupno valuto, poimenovano evro, in skupno denarno politiko pod nadzorom Evropske centralne banke.

Ta zgodovinski trenutek je bil mejnik na poti, katere cilj je zagotavljati stabilnost in blaginjo v Evropi. Čeprav je evro star šele dvajset let, je že valuta 340 milijonov Evropejcev v 19 državah članicah. Evropskim gospodinjstvom, podjetjem in vladam je prinesel oprijemljive koristi: stabilne cene, nižje transakcijske stroške, zaščitene prihranke, preglednejše in bolj konkurenčne trge ter okrepljeno trgovino. Približno 60 držav po vsem svetu na tak ali drugačen način svoje valute veže na evro. Prizadevamo si za to, da bi evro lahko odigral svojo polno vlogo na mednarodnem prizorišču, in tu lahko dosežemo dodaten napredek. Pričakujemo, da se bodo evrskemu območju pridružile tudi druge države članice EU, ko bodo izpolnile merila za to.

Ob tej obletnici je pet predsednikov institucij in organov EU, ki so najbolj neposredno odgovorni za evro, tj. predsedniki Evropske komisije, Evropskega parlamenta, Evropskega sveta, Evropske centralne banke in Evroskupine, komentiralo 20. obletnico enotne valute in njeno prihodnost.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je dejal: „Kot eden od redkih podpisnikov Maastrichtske pogodbe, ki so še vedno dejavni v političnem življenju, se spominjam težavnih in daljnosežnih pogajanj o vzpostavitvi ekonomske in monetarne unije. Najbolj se spominjam globokega prepričanja, da smo odprli novo poglavje v naši skupni zgodovini. Poglavje, ki je oblikovalo vlogo Evrope v svetu in prihodnost vseh njenih prebivalk in prebivalcev. Po 20 letih sem prepričan, da je bil to moj najpomembnejši podpis v življenju. Evro je postal simbol enotnosti, suverenosti in stabilnosti. Našim državljankam in državljanom je prinesel blaginjo in varnost in poskrbeti moramo, da bo tako tudi ostalo. Zato si močno prizadevamo dokončati našo ekonomsko in monetarno unijo ter dodatno okrepiti mednarodno vlogo evra.“

Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani je dejal: „Evro je danes bolj priljubljen kot kdaj koli prej, saj tri četrtine državljanov meni, da je koristen za naše gospodarstvo. Da bi Evropejke in Evropejci lahko v celoti izkoristili delovna mesta, rast in solidarnost, h katerim naj bi prispevala enotna valuta, moramo našo ekonomsko in monetarno unijo dopolniti z resnično finančno, fiskalno in politično unijo. To bo Evropi tudi omogočilo, da bo bolje zaščitila svoje državljane pred morebitnimi prihodnjimi krizami.“

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je dejal: „Uvedba evra pred 20 leti je bila – poleg osvoboditve Srednje in Vzhodne Evrope ter ponovne združitve Nemčije – eden ključnih trenutkov v evropski zgodovini. Naša skupna valuta je od takrat dozorela v močan izraz Evropske unije kot svetovne politične in gospodarske sile. Kljub krizam se je evro izkazal za odpornega in je koristil osmim članicam, ki so se pridružile prvotni enajsterici. Ker se svet stalno spreminja, bomo še naprej nadgrajevali in krepili našo ekonomsko in monetarno unijo.“

Predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi je dejal: „Evro je bila logična in nujna posledica enotnega trga. Olajšuje potovanja, trgovanje in poslovanje v evrskem območju in zunaj njega. Po 20 letih zdaj živi generacija, ki ne pozna druge domače valute. V tem času je ECB uresničila svojo glavno nalogo, tj. zagotavljanje stabilnosti cen. Poleg tega pa prispevamo tudi k blaginji državljanov evrskega območja z razvojem varnih, inovativnih bankovcev, spodbujanjem varnih plačilnih sistemov, nadziranjem bank, da se zagotovi njihova odpornost, in nadzorom nad finančno stabilnostjo v evrskem območju.“

Predsednik Evroskupine Mário Centeno je dejal: „Enotna valuta je ena od največjih evropskih zgodb o uspehu. Nobenega dvoma ni o pomenu in vplivu, ki ju je imela v prvih dveh desetletjih svojega obstoja. Vendar njena zgodba še ni do konca napisana in to nam nalaga zgodovinsko odgovornost. Evro in tesno gospodarsko sodelovanje, ki ga ta valuta vključuje, sta se sčasoma razvijala in premagovala izzive. Evro je prehodil dolgo pot in po krizi so bile uvedene velike spremembe za rešitev težav. Vendar to delo še ni končano, potrebna so nenehna prizadevanja za reforme tako v dobrih kot v slabih časih. Nihče ne more dvomiti o naši politični volji za okrepitev ekonomske in monetarne unije. Pripravljeni moramo biti na prihodnost – to dolgujemo našim državljanom.“

Ozadje

Uvedba evra je pomenila vrhunec dolge poti, ki se je začela dolgo pred tem. Globalni monetarni pretresi v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja so izpostavili posamezne evropske države in spodbudili oblikovanje evropskih rešitev. Poleg tega bi bilo po vzpostavitvi enotnega trga lažje delati in trgovati, če bi Evropejke in Evropejci začeli uporabljati enotno valuto. Po desetletjih začetnih razprav o tem, kako bi bilo mogoče uresničiti ekonomsko in monetarno unijo, je bil leta 1988 ustanovljen Delorsov odbor. Pod vodstvom takratnega predsednika Komisije Jacquesa Delorsa je preučil posebne, postopne ukrepe v smeri takšne enotne valute. S sporazumom političnih voditeljev, ki je bil nato podpisan leta 1992 v Maastrichtu, je nastala enotna valuta na podlagi poročila Delorsovega odbora in pogajanj, ki so temu sledila. Tako je podpis Maastrichtske pogodbe postal simboličen trenutek prehoda na evro. Leta 1994 je v Frankfurtu Evropski monetarni inštitut (EMI) začel opravljati pripravljalno delo za Evropsko centralno banko (ECB), da bi ji pomagal pri prevzemanju odgovornosti za denarno politiko v evrskem območju. ECB je nato začela delovati 1. junija 1998.

1. januarja 1999 je bil uveden evro, ki je postal uradna valuta enajstih držav članic, pristojnosti za oblikovanje denarne politike pa so bile podeljene Evropski centralni banki in Evrosistemu. Po treh letih, v katerih je bil evro na bančnih izpiskih naveden vzporedno z nacionalnimi valutami, so evrski bankovci in kovanci prispeli v dvanajst držav, ki so tako sodelovale pri najobsežnejši menjavi valute v zgodovini. Prvotne članice evrskega območja so bile Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska in Španija. Grčija se je pridružila leta 2001. Od takrat je evro uvedlo še sedem držav članic (Ciper, Estonija, Latvija, Litva, Malta, Slovaška in Slovenija).

Druga najbolj uporabljana valuta na svetu

Evro je prehodil dolgo pot od prvih razprav v poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja do valute 340 milijonov Evropejk in Evropejcev, ki jo uporablja še dodatnih 175 milijonov ljudi po svetu. Je druga najpomembnejša mednarodna valuta, pri čemer okoli 60 držav po svetu evro bodisi uporablja bodisi nanj veže svojo valuto. Je varen hranilec vrednosti za mednarodne centralne banke, ki ga uporabljajo za izdajanje dolžniških instrumentov po vsem svetu, in široko sprejeta valuta za mednarodna plačila.

Desetletje potem, ko je svet pretresla finančna kriza, je bila arhitektura evropske ekonomske in monetarne unije znatno okrepljena, vendar ostaja še precej dela. Evropska komisija je na podlagi vizije, predstavljene v poročilu petih predsednikov iz junija 2015 in razmislekih o poglobitvi ekonomske in monetarne unije ter o prihodnosti financ EU iz pomladi 2017, določila načrt za nadaljnjo poglobitev ekonomske in monetarne unije. Voditelji EU so se decembra tudi dogovorili, da si bodo v okviru te poti prizadevali za krepitev mednarodne vloge evra.

Enotna valuta v korist vseh Evropejk in Evropejcev

Javna podpora evru je v EU vseskozi visoka, zlasti v državah, ki ga že uporabljajo. Večina vprašanih v celotnem evrskem območju, tj. 74 %, je menila, da je evro za EU koristen. Ta rezultat je enak lanski rekordni številki in potrjuje, da je javna podpora evru na najvišji ravni od začetka izvajanja raziskav v letu 2002. Večina vprašanih v celotnem evrskem območju, tj. 64 %, je tudi menila, da je evro koristen za njihovo državo. 36 % Evropejk in Evropejcev je mnenja, da je evro eden od glavnih simbolov Evropske unije, pri čemer se je uvrstil na drugo mesto za „svobodo“. Evropskim gospodinjstvom, podjetjem in vladam je prinesel vidne in zelo praktične koristi: stabilne cene, nižje transakcijske stroške, preglednejše in bolj konkurenčne trge ter okrepljeno trgovino. Omogoča lažje potovanje in prebivanje v tujini ter ščiti prihranke.

Več informacij

Več informacij o razvoju in koristih evra

Več informacij o ukrepih EU za okrepitev evra

Informativni pregled: Komisija predstavlja načine za nadaljnjo krepitev vloge evra v svetu

Informativni pregledi: najnovejše informacije o poglobitvi ekonomske in monetarne unije pred vrhom držav evrskega območja 14. decembra 2018

Flash Eurobarometer: Stabilna podpora evru na najvišji ravni doslej

Informacije o morebitni širitvi evrskega območja

Zgodovina evra in Evropske centralne banke

Arhivski videoposnetki in fotografije o 20. obletnici evra (#EUROat20) in njegovi zgodovini

Kako sodelovati na evropskih volitvah

IP/18/6811

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar