Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Jesenski sveženj evropskega semestra: spodbujanje vključujoče in trajnostne rasti

Bruselj, 21. novembra 2018

Komisija določa gospodarske in socialne prednostne naloge EU za leto 2019, predstavlja mnenja o osnutkih proračunskih načrtov in potrjuje, da v zvezi z Italijo obstaja zelo resna neskladnost s Paktom za stabilnost in rast. Evropski semester prvič vključuje Grčijo.

Začetek cikla evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih in socialnih politik za leto 2019 je zaznamovala trajna, vendar manj dinamična rast v razmerah z visoko stopnjo negotovosti. Od leta 2014 je že bil dosežen precejšen napredek, še bolj pa je treba povečati podporo za vključujočo in trajnostno rast ter ustvarjanje delovnih mest in hkrati okrepiti odpornost gospodarstev držav članic. Na ravni EU je zato treba sprejeti odločitve za nadaljnjo krepitev ekonomske in monetarne unije. Na nacionalni ravni je nujno izkoristiti trenutni zagon za rast, da se vzpostavijo fiskalne rezerve in zmanjša dolg. Naložbe in strukturne reforme se morajo še bolj osredotočiti na spodbujanje produktivnosti in potenciala rasti. Ti ukrepi bodo zagotovili pogoje za trajnostno makrofinančno stabilnost in koristili dolgoročni konkurenčnosti EU. To bo posledično ustvarilo pogoje za nova in boljša delovna mesta, večjo socialno pravičnost in boljše življenjske standarde za Evropejce.

Današnji sveženj temelji na gospodarski napovedi iz jeseni 2018 in prednostnih nalogah, ki jih je določil predsednik Juncker v svojem govoru o stanju v Uniji iz leta 2018.

Podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za evro in socialni dialog ter finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov, je povedal: „Evropa je v obdobju ugodnih gospodarskih razmer, vendar naraščajoča tveganja kažejo, da to ne bo trajalo večno. Države EU potrebujejo dobro usmerjene naložbe in obnovljena prizadevanja za reforme, da bi lahko okrepile svoje temelje za rast in povečale produktivnost. Na področju proračunske politike je zdaj pravi trenutek za zmanjšanje ravni javnega dolga in obnovitev fiskalnih blažilnikov. To nam bo dalo manevrski prostor, ki ga bomo potrebovali ob naslednjem upadu gospodarske rasti. Zdaj je tudi čas za napredek pri poglabljanju evropske ekonomske in monetarne unije.“

Evropska komisarka za zaposlovanje, socialne zadeve, strokovno usposobljenost in mobilnost delovne sile Marianne Thyssen je dejala: „Gospodarsko okrevanje v zadnjih letih je temeljilo zlasti na ustvarjanju delovnih mest, brezposelnost pa je rekordno nizka. Hkrati je vse več ljudi udeleženih na trgu dela. Stopnja delovne aktivnosti je rekordno visoka in je celo presegla stopnjo v ZDA. V sedanjih razmerah lahko vlagamo več v naše družbe in naše ljudi, da bo to okrevanje trajno in bo koristilo vsem, tudi prihodnjim generacijam.“

Evropski komisar za gospodarske in finančne zadeve, obdavčenje in carino Pierre Moscovici je dodal: „Gospodarstvo EU še naprej pospešeno raste. Namen usmeritev politike, ki jih danes objavlja Komisija, je ohranitev njegove moči in povečanje njegove odpornosti, saj v vse bolj negotovih svetovnih razmerah ničesar ne smemo jemati za samoumevno. Trajnostno uspešno evrsko območje ne potrebuje le zdravih javnih financ, temveč tudi konkurenčna gospodarstva in vključujoče družbe.“

Lanske izjemno ugodne globalne gospodarske razmere in okolje nizkih obrestnih mer so pripomogli k rasti, zaposlovanju, zmanjšanju dolga in naložbam v EU in v evrskem območju. V vseh državah članicah naj bi bila po napovedih tudi v prihodnje prisotna rast zaradi moči domače potrošnje in naložb, vendar naj bi bila počasnejša. Če ne bo večjih pretresov, bi morala Evropa ohraniti višjo rast od potencialne, obsežno ustvarjanje delovnih mest in zmanjševanje brezposelnosti. Javne finance držav članic evrskega območja so se znatno izboljšale, skupni javnofinančni primanjkljaj evrskega območja pa zdaj znaša manj kot 1 %. Vendar je dolg v več državah še vedno visok. Ker gospodarstvo še naprej raste, je zdaj čas, da se vzpostavijo fiskalni blažilniki, ki so potrebni za spopadanje z naslednjim upadom gospodarske rasti in ublažitev morebitnih učinkov na zaposlovanje in socialne razmere.

Letni pregled rasti za leto 2019

Letni pregled rasti, ki določa splošne gospodarske in socialne prednostne naloge za naslednje leto, poziva EU in njene države članice, naj sprejmejo odločne in usklajene ukrepe politike za doseganje vključujoče in trajnostne rasti. Na nacionalni ravni bi se morala prizadevanja politike osredotočiti na zagotavljanje visokokakovostnih naložb ter reforme, ki povečujejo rast produktivnosti, vključenost in institucionalno zmogljivost, hkrati pa še naprej zagotavljati makrofinančno stabilnost in zdrave javne finance. Prednostne naloge na ravni EU so poglobitev enotnega trga, dokončanje strukture ekonomske in monetarne unije ter napredek glede načel iz evropskega stebra socialnih pravic.

Poročilo o mehanizmu opozarjanja za leto 2019

Poročilo o mehanizmu opozarjanja, ki je orodje za pregled, namenjeno odkrivanju makroekonomskih neravnotežij, je opredelilo 13 držav članic, v zvezi s katerimi bo opravljen poglobljen pregled v letu 2019. S temi pregledi se bo ocenilo, ali se države dejansko soočajo z makroekonomskimi neravnotežji. Države članice, za katere je bilo v prejšnjem krogu postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji ugotovljeno, da se soočajo z neravnotežji, bodo leta 2019 avtomatsko vključene v poglobljen pregled. To so: Bolgarija, Ciper, Francija, Hrvaška, Irska, Italija, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija in Švedska. Tudi v zvezi z Grčijo in Romunijo bo opravljen poglobljen pregled.

Osnutek skupnega poročila o zaposlovanju za leto 2019

Osnutek skupnega poročila o zaposlovanju, v katerem so analizirane zaposlitvene in socialne razmere v Evropi, kaže na stalno ustvarjanje delovnih mest, zmanjševanje brezposelnosti in izboljšanje socialnih razmer v EU. V poročilo so vključene tudi ugotovitve iz pregleda socialnih kazalnikov, v okviru katerega se preuči uspešnost držav članic glede na načela evropskega stebra socialnih pravic.

V drugem četrtletju leta 2018 je bilo v EU zaposlenih 239 milijonov ljudi, kar je največ doslej. Od začetka mandata Junckerjeve Komisije je bilo ustvarjenih približno 12 milijonov delovnih mest. Delež ljudi, ki jim grozita revščina ali socialna izključenost, se je v letu 2017 izrazito zmanjšal, saj je v primerjavi s prejšnjim letom iz revščine ali socialne izključenosti izšlo več kot pet milijonov ljudi. Skupno število ljudi, ki jim grozita revščina ali socialna izključenost, je padlo pod raven pred krizo.

Vendar gospodarsko okrevanje še ni doseglo vseh družbenih skupin. Stopnja zaposlenosti starejših delavcev se je v zadnjem desetletju bistveno povečala, vendar je zaposljivost mladih, nizko kvalificiranih in oseb z migrantskim ozadjem v številnih državah članicah še vedno težavna. Udeležba žensk na trgu dela še naprej hitro raste, vendar se to še ni odrazilo v znatnem zmanjšanju razlik v plačilu in razlik v pokojninah med spoloma.

Dohodki gospodinjstev naraščajo, vendar so v nekaterih državah članicah še vedno pod ravnjo pred krizo. Čeprav se je leta 2018 realna rast plač pospešila, ostaja pod rastjo produktivnosti in pod stopnjo, ki bi jo bilo mogoče pričakovati glede na pozitiven trg dela in gospodarsko uspešnost. Na splošno neenakost in revščina še vedno povzročata zaskrbljenost.

Priporočilo o ekonomski politiki evrskega območja

Priporočilo o ekonomski politiki evrskega območja, ki določa konkretne ukrepe odločilnega pomena za delovanje evrskega območja, je bilo racionalizirano in se močneje osredotoča na ključne izzive. Priporočilo vsebuje poziv k izvajanju politik, ki podpirajo vključujočo in trajnostno rast ter izboljšujejo odpornost, ponovno uravnoteženje in konvergenco v evrskem območju. V njem se priporoča prednostna obravnava reform, ki povečujejo produktivnost in potencial rasti, poglabljajo enotni trg, izboljšujejo poslovno okolje, spodbujajo naložbe in izboljšujejo trg dela.

Komisija priporoča izboljšanje kakovosti in sestave javnih financ ter obnovitev fiskalnih blažilnikov, da bi imeli ob naslednjem upadu gospodarske dejavnosti na voljo več manevrskega prostora. Države članice s primanjkljaji na tekočem računu bi si morale prizadevati za povečanje produktivnosti in zmanjšanje zunanjega dolga. Države članice s presežki na tekočem računu bi morale okrepiti pogoje, ki podpirajo rast naložb in plač.

Komisija priporoča davčno razbremenitev dela in okrepitev izobraževalnih sistemov, naložbe v znanja in spretnosti ter učinkovitost in ustreznost aktivnih politik trga dela in sistemov socialne zaščite. To je v skladu z načeli evropskega stebra socialnih pravic.

Komisija prav tako poziva k hitremu napredku pri dokončanju evropske ekonomske in monetarne unije v skladu s predlogi Komisije, vključno s programom za podporo reformam in evropsko stabilizacijsko funkcijo za naložbe iz predloga za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027.

Priporočilo poziva tudi k nadaljevanju dela v zvezi z bančno unijo, in sicer z delujočim varovalnim mehanizmom za enotni sklad za reševanje in vzpostavitvijo evropskega sistema jamstva za vloge. Finančno povezovanje bi bilo treba doseči tudi z okrepitvijo evropske regulativne in nadzorne strukture. Nadaljevati bi bilo treba zmanjševanje slabih posojil in v prihodnje preprečiti njihovo kopičenje. Sprejetje bančnega svežnja iz novembra 2016 do konca leta 2018 ostaja ključno za dokončanje bančne unije. Bolj povezan finančni sektor – z dokončano bančno unijo in resnično unijo kapitalskih trgov – bo pripomogel k okrepitvi mednarodne vloge evra, ki bo zato bolj sorazmerna s pomenom evrskega območja v svetu.

Mnenja o osnutkih proračunskih načrtov držav članic evrskega območja

Komisija je sprejela mnenja glede skladnosti osnutkov proračunskih načrtov držav članic evrskega območja za leto 2019 s Paktom za stabilnost in rast.

Preventivni del Pakta za stabilnost in rast

V primeru Italije Komisija po oceni revidiranega osnutka proračunskega načrta, predloženega 13. novembra, potrjuje obstoj zelo resne neskladnosti s priporočilom, ki ga je Svet naslovil na Italijo 13. julija 2018. Komisija je že 23. oktobra 2018 sprejela mnenje, v katerem je opredelila zelo resno neskladnost prvotnega osnutka proračunskega načrta, ki ga je Italija predložila 16. oktobra 2018.

Ugotovljeno je bilo, da so osnutki proračunskih načrtov desetih držav članic (Nemčije, Irske, Grčije, Cipra, Litve, Luksemburga, Malte, Nizozemske, Avstrije in Finske) skladni s Paktom za stabilnost in rast za leto 2019.

Osnutki proračunskih načrtov treh držav članic (Estonije, Latvije in Slovaške) so večinoma skladni s Paktom za stabilnost in rast za leto 2019. Pri teh državah bi načrti lahko povzročili določen odklon od srednjeročnega proračunskega cilja posamezne države ali od prilagoditvene poti za njegovo dosego.

Pri osnutkih proračunskih načrtov štirih držav članic (Belgije, Francije, Portugalske in Slovenije) obstaja tveganje neskladnosti s Paktom za stabilnost in rast za leto 2019. Osnutki proračunskih načrtov teh držav članic bi lahko povzročili znatno odstopanje od prilagoditvene poti za dosego njihovih srednjeročnih proračunskih ciljev.

Korektivni del Pakta za stabilnost in rast (postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem)

Predvideva se, da se bo nominalni primanjkljaj Španije v naslednjem letu zmanjšal na manj kot 3 %, za državo pa se bo zaključil postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem. To pomeni, da bo za Španijo z naslednjim letom začel veljati preventivni del Pakta. V okviru tega je bilo ugotovljeno, da za osnutek proračunskega načrta, ki ga je predložila Španija, obstaja tveganje neskladnosti s Paktom za stabilnost in rast za leto 2019. To temelji na projekciji gospodarske napovedi iz jeseni 2018 glede znatnega odklona od zahtevane prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja in neskladnosti s prehodnim referenčnim merilom glede zmanjšanja dolga v letu 2019.

Ukrepi v okviru Pakta za stabilnost in rast

Komisija je sprejela tudi več ukrepov v okviru Pakta za stabilnost in rast.

V zvezi z Italijo je Komisija izvedla novo oceno glede njene neskladnosti
na prvi pogled z merilom glede dolga. Javni dolg Italije je v letu 2017 znašal 131,2 % BDP,
kar pomeni 37 000 evrov na prebivalca in presega referenčno vrednost 60 % BDP iz Pogodbe. Nova ocena je bila potrebna, ker so pomembni dejavniki, ki jih je Komisija analizirala maja lani, v fiskalnih načrtih Italije za leto 2019 pomembno spremenjeni. Analiza, predstavljena v tem novem poročilu v skladu s členom 126(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, vključuje oceno vseh pomembnih dejavnikov in zlasti: (i) dejstva, da ni mogoče trditi, da se lahko kljub nedavno povečanim negativnim tveganjem velika neskladnost Italije v zvezi z referenčnim merilom glede zmanjšanja dolga pojasni z makroekonomskimi razmerami, saj nominalna rast BDP od leta 2016 znaša več kot 2 %; (ii) dejstva, da vladni načrti pomenijo izrazito nazadovanje glede preteklih strukturnih reform za spodbujanje rasti, zlasti preteklih pokojninskih reform; in predvsem (iii) ugotovljenega tveganja znatnega odklona od priporočene prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja v letu 2018 in zelo resne neskladnosti za leto 2019 s priporočilom, ki ga je Svet naslovil na Italijo 13. julija 2018, na podlagi vladnih načrtov in napovedi Komisije iz jeseni 2018. Na splošno analiza kaže, da bi bilo treba šteti, da merilo glede dolga, kot je opredeljeno v Pogodbi in Uredbi (ES) št. 1467/1997, ni izpolnjeno, in da je zato upravičen postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem na podlagi dolga.

Komisija je ugotovila, da Madžarska ni sprejela učinkovitih ukrepov v odgovor na priporočilo Sveta iz junija 2018, in predlaga, naj Svet sprejme revidirano priporočilo za Madžarsko o odpravi znatnega odklona od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja. Svet je junija 2018 Madžarski izdal priporočilo o letni strukturni prilagoditvi v višini 1 % BDP v letu 2018 v okviru postopka zaradi znatnega odklona. Glede na dogajanje od izdaje priporočila in ker Madžarska ni sprejela učinkovitih ukrepov za odpravo znatnega odklona, Komisija zdaj predlaga revidirano priporočilo o letni strukturni prilagoditvi v višini najmanj 1 % BDP v letu 2019. Na Madžarskem se je javnofinančni primanjkljaj povečal z –1,6 % leta 2016 na –2,4 % leta 2018, po napovedih pa naj bi v prihodnjih dveh letih znašal malo manj kot –2 %.

Komisija je ugotovila, da Romunija ni sprejela učinkovitih ukrepov v odgovor na junijsko priporočilo Sveta, in predlaga, naj Svet sprejme revidirano priporočilo za Romunijo o odpravi znatnega odklona od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja. Svet je junija 2018 Romuniji izdal priporočilo o letni strukturni prilagoditvi v višini 0,8 % BDP tako v letu 2018 kot v letu 2019 v okviru postopka zaradi znatnega odklona. Glede na dogajanje od izdaje priporočila in ker Romunija ni sprejela učinkovitih ukrepov za odpravo znatnega odklona, Komisija zdaj predlaga revidirano priporočilo o letni strukturni prilagoditvi v višini najmanj 1 % BDP v letu 2019. V Romuniji se je javnofinančni primanjkljaj povečal z –0,5 % leta 2015 na –2,9 % leta 2016, po napovedih pa naj bi znašal
–3,3 % v letu 2018, –3,4 % v letu 2019 in –4,7 % v letu 2020, kar je najvišji primanjkljaj v EU.

Poročilo o okrepljenem nadzoru za Grčijo

Komisija je sprejela prvo poročilo za Grčijo v okviru okrepljenega nadzora, ki je bilo pripravljeno po zaključku programa za makroekonomsko prilagoditev v okviru evropskega mehanizma za stabilnost 20. avgusta 2018. Poročilo ugotavlja, da osnutek proračunskega načrta, ki ga je Grčija predložila za leto 2019, zagotavlja skladnost z njeno zavezo, da bo dosegla primarni presežek v višini 3,5 % BDP. Glede na ugotovitve je napredek pri reformah na drugih področjih različen in organi bodo morali pospešiti izvajanje, da bi dosegli svoje cilje. Sprožitev s politikami pogojenih dolžniških ukrepov, dogovorjenih kot del pomembnega svežnja dolžniških ukrepov v okviru Euroskupine 22. junija 2018, bo odvisna od pozitivne ocene v drugem poročilu na podlagi okvira za okrepljeni nadzor. To poročilo bo objavljeno na začetku naslednjega leta.

Kaj sledi?

Komisija Svet poziva, naj razpravlja o svežnju in potrdi danes objavljene usmeritve. Z zanimanjem pričakuje plodno razpravo z Evropskim parlamentom o prednostnih nalogah politik za EU in evrsko območje ter prihodnje sodelovanje s socialnimi partnerji in deležniki na vseh ravneh v okviru evropskega semestra.

DODATNE INFORMACIJE

MEMO o jesenskem svežnju evropskega semestra

Letni pregled rasti za leto 2019:

Poročilo o mehanizmu opozarjanja za leto 2019

Priporočilo za evrsko območje za leto 2019

Osnutek skupnega poročila o zaposlovanju za leto 2019

Sporočilo o osnutkih proračunskih načrtov za leto 2019 za evrsko območje

Osnutki proračunskih načrtov za leto 2019

Poročilo o Italiji v skladu s členom 126(3)

Poročilo o okrepljenem nadzoru za Grčijo

Jesenska gospodarska napoved 2018

Spremljajte podpredsednika Valdisa Dombrovskisa na Twitterju: @ Valdis Dombrovskis

Spremljajte komisarja Pierra Moscovicija na Twitterju: @pierremoscovici

Spremljajte GD ECFIN na Twitterju: @ecfin

IP/18/6462

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar