Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Jesenska gospodarska napoved 2018: nadaljnja, a manj dinamična rast ob visoki negotovosti

Bruselj, 8. novembra 2018

Po napovedih naj bi se rast v evroobmočju zmanjšala z 2,4 %, kolikor je znašala leta 2017 in je najvišja vrednost v zadnjih 10 letih, na 2,1 % leta 2018, nato pa naj bi se v letu 2019 dodatno umirila na 1,9 %, v letu 2020 pa na 1,7 %. Enak vzorec se pričakuje za EU-27, pri čemer napovedana rast znaša 2,2 % v letu 2018, 2,0 % v letu 2019 in 1,9 % v letu 2020.

Lanske izjemno ugodne globalne razmere so pomagale podpreti močno gospodarsko aktivnost in naložbe v EU in evroobmočju. Kljub bolj negotovemu okolju naj bi po napovedih vse države članice še naprej rasle, čeprav počasneje, in sicer zaradi moči domače potrošnje in naložb. Če ne bo večjih pretresov, bi morala Evropa ohraniti rast nad potencialno rastjo, trdno ustvarjanje delovnih mest in zmanjševanje brezposelnosti. Vendar pa je ta izhodiščni scenarij odvisen od naraščajočega števila medsebojno povezanih negativnih tveganj.

Podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za evro in socialni dialog ter finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov, je povedal: „Vsa gospodarstva EU naj bi letos in naslednje leto rasla, kar bo prineslo več delovnih mest. Vendar se negotovost in tveganja, tako zunanja kot notranja, povečujejo in začenjajo terjati svoj davek pri hitrosti gospodarske aktivnosti. Še naprej moramo biti pozorni in si močneje prizadevati za krepitev odpornosti naših gospodarstev. Na ravni EU to pomeni sprejetje konkretnih odločitev o nadaljnji krepitvi naše ekonomske in monetarne unije. Na nacionalni ravni obstajajo še močnejši razlogi za oblikovanje fiskalnih blažilnikov in zmanjšanje dolga, pri čemer je treba zagotoviti, da koristi rasti občutijo tudi najranljivejši člani družbe.

Komisar za gospodarske in finančne zadeve, obdavčenje in carino Pierre Moscovici je povedal: „Evropsko gospodarstvo je v dobrem stanju, rast pa se postopno umirja. Napovedi kažejo, da se bo ta vzorec nadaljeval tudi v naslednjih dveh letih, saj se bo brezposelnost še naprej zmanjševala in dosegla raven, ki ni bila opažena že od obdobja pred krizo. Javni dolg v evroobmočju naj bi se še naprej krčil, pri čemer bo primanjkljaj ostal precej pod 1 % BDP. V čedalje bolj negotovem mednarodnem okolju si morajo oblikovalci politik tako v Bruslju kot v nacionalnih prestolnicah prizadevati, da bo evroobmočje dovolj močno za spoprijemanje z vsem, kar lahko prinese prihodnost.“

Rast naj bi poganjalo domače povpraševanje

Rast v Evropi bodo zavirali naraščajoča globalna negotovost, mednarodne trgovinske napetosti in višje cene nafte. Po letih močne rasti bi lahko k zaviralnemu učinku prispevale tudi možnosti za upočasnitev izboljšanja trga dela in vse večjih omejitev na strani ponudbe v nekaterih državah članicah.

Rast naj bi čedalje bolj poganjali domači dejavniki: zasebni potrošnji bi morali koristiti močnejša rast plač in fiskalni ukrepi v nekaterih državah članicah. Naložbe naj bi še naprej podpirali tudi pogoji financiranja in visoke stopnje izkoriščenosti zmogljivosti. Prvič po letu 2007 naj bi se v letu 2019 naložbe povečale v vseh državah članicah.

Ob upoštevanju vseh teh dejavnikov bi moral bruto domači proizvod (BDP) v vseh državah članicah še naprej rasti, vendar počasneje, prav tako se rast zdi nekoliko šibkejša, kot je bilo pričakovano poleti.

Brezposelnost še naprej pada

Razmere na trgu dela so se v prvi polovici leta 2018 še naprej izboljševale, pri čemer je rast zaposlenosti ostala stabilna, tudi ko se je gospodarska rast ohlajala.

Nadaljnja rast in izvajanje strukturnih reform v nekaterih državah članicah naj bi še naprej koristila ustvarjanju delovnih mest. Brezposelnost se bo predvidoma še naprej zmanjševala, vendar počasneje kot v preteklosti, saj rast zaposlovanja zavirata rastoče pomanjkanje delovne sile in počasnejša gospodarska rast.

Brezposelnost v evroobmočju naj bi se po napovedih letos zmanjšala na 8,4 % ter nato na 7,9 % v letu 2019 in 7,5 % v letu 2020. V EU-27 naj bi brezposelnost letos znašala 7,4 % in nato v letu 2019 upadla na 7 % in v letu 2020 na 6,6 %. To bi pomenilo najnižjo stopnjo brezposelnosti od začetka mesečnih serij merjenja brezposelnosti januarja 2000.

Inflacija, ki jo povzročajo cene nafte

Skupna inflacija naj bi v obdobju napovedi ostala zmerna. V evroobmočju bo inflacija v letih 2018 in 2019 znašala 1,8 %, leta 2020 pa se bo upočasnila na 1,6 %.

Zvišanje cen nafte je letos zvišalo inflacijo in pričakuje se, da se bodo močni pozitivni učinki osnove nadaljevali v prvo četrtletje prihodnjega leta. Medtem ko je bila osnovna inflacija, ki izključuje cene energije in nepredelanih živil, letos doslej razmeroma umirjena, se pričakuje, da se bo ponovno uveljavila kot glavno gonilo skupne inflacije v letu 2020, saj se plače povečujejo zaradi razmer na trgu dela, ki jih zaznamujeta visoko povpraševanju po delu na eni strani in nizka stopnja brezposelnosti na drugi strani.

Javne finance: ravni dolga se zmanjšujejo in skupni javnofinančni primanjkljaj evroobmočja je zdaj pod 1 %

Javnofinančni primanjkljaj evroobmočja se bo v razmerju do BDP zaradi nižjih odhodkov za obresti letos predvidoma še naprej zmanjševal. To zmanjševanje naj bi se prihodnje leto prvič po letu 2009 ustavilo, saj bo proračunska naravnanost leta 2019 postala rahlo ekspanzivna, nato pa leta 2020 na splošno nevtralna. Javnofinančni primanjkljaj evroobmočja naj bi se po pričakovanjih povečal z 0,6 % BDP v letu 2018 na 0,8 % v letu 2019 in se zmanjšal na 0,7 % v letu 2020. Javnofinančni primanjkljaj v EU-27 naj bi se po pričakovanjih povečal z 0,6 % BDP v letu 2018 na 0,8 % v letu 2019 in se zmanjšal na 0,6 % v letu 2020. Na splošno se še naprej kaže trend obsežnih izboljšav v primerjavi z desetletjem poprej, tj. letom 2009, ko je raven primanjkljaja dosegla najvišjo vrednost 6,2 % v evroobmočju in 6,6 % v EU.

Delež javnega dolga v BDP naj bi se v evroobmočju in v skoraj vseh državah članicah še naprej zmanjševal, kar bodo podpirali primarni presežki, ki zmanjšujejo primanjkljaj, in nadaljnja rast. Delež javnega dolga v BDP v evroobmočju naj bi se po pričakovanjih zmanjšal s 86,9 % BDP v letu 2018 na 84,9 % v letu 2019 in na 82,8 % v letu 2020, v primerjavi z najvišjo ravnjo 94,2 %, kolikor je znašal v letu 2014. Delež dolga sektorja država naj bi se v EU-27 zmanjšal z 80,6 % BDP v letu 2018 na 78,6 % v letu 2019 in na 76,7 % v letu 2020.

Zaradi številnih medsebojno povezanih tveganj in negotovosti so obeti nejasni

Napoved je pripravljena v času velike negotovosti in številnih medsebojno povezanih negativnih tveganj. Uresničitev katerega koli od teh tveganj bi lahko povečala druga tveganja in njihov učinek.

Pregrevanje v ZDA, ki ga je spodbudila prociklična fiskalna spodbuda, bi lahko povzročilo hitrejše zviševanje obrestnih mer, kot je pričakovano, kar bi imelo številne negativne učinke prelivanja zunaj ZDA, zlasti na trgih v razvoju, ki so ranljivi za spremembe kapitalskih tokov in izpostavljeni dolgu, denominiranemu v ameriških dolarjih. To bi lahko še povečalo napetosti na finančnih trgih. Tudi EU bi lahko utrpela posledice zaradi svojih močnih trgovinskih povezav in izpostavljenosti bank.

Pričakovano povečanje primanjkljaja na tekočem računu ZDA bi lahko povzročilo tudi dodatne trgovinske napetosti s Kitajsko. To bi lahko glede na raven zadolženosti podjetij in finančno nestabilnost povečalo tveganje neurejene prilagoditve na Kitajskem. Vsako povečanje trgovinskih napetosti bi tudi negativno vplivalo na EU zaradi učinka na zaupanje, naložbe in visoko udeleženost EU v globalnih vrednostnih verigah.

Znotraj EU bi se lahko dvomi o kakovosti in vzdržnosti javnih financ v močno zadolženih državah članicah prelili v domače bančne sektorje, kar bi povečalo zaskrbljenost glede finančne stabilnosti in povzročilo pritisk na gospodarsko aktivnost.

Poleg tega še vedno obstajajo tveganja v zvezi z izidom pogajanj o izstopu Združenega kraljestva iz EU.

Za Združeno kraljestvo velja za leti 2019 in 2020 izključno tehnična predpostavka

Da se omogoči primerjava skozi čas, projekcije zajemajo vseh 28 držav članic, vključno z Združenim kraljestvom. Glede na tekoča pogajanja o pogojih izstopa Združenega kraljestva iz EU naše projekcije temeljijo na izključno tehnični predpostavki nespremenjenega stanja trgovinskih odnosov med EU-27 in Združenim kraljestvom. To velja samo za namene napovedi in ne vpliva na pogovore, ki potekajo v okviru postopka iz člena 50.

Ozadje

Ta napoved temelji na vrsti tehničnih predpostavk o deviznih tečajih, obrestnih merah in cenah primarnih proizvodov s presečnim datumom 22. oktobra 2018. Za vse druge vhodne podatke, vključno s predpostavkami o vladnih politikah, ta napoved upošteva podatke do vključno 22. oktobra. Če politike niso bile verodostojno napovedane in dovolj podrobno opredeljene, projekcije temeljijo na predpostavki nespremenjenih politik.

Naslednja napoved Evropske komisije bo posodobitev napovedi BDP in inflacije februarja 2019 v vmesni zimski napovedi za leto 2019.

Evropska komisija letos ponovno začenja objavljati dve izčrpni napovedi (spomladi in jeseni) in dve vmesni napovedi (pozimi in poleti) vsako leto, namesto treh izčrpnih napovedi (pozimi, spomladi in jeseni), ki jih je objavila vsako leto od leta 2012. Vmesni napovedi zajemata letni in četrtletni BDP in inflacijo za tekoče in naslednje leto za vse države članice in evrsko območje ter agregate za EU. Sprememba pomeni vrnitev na prejšnji ritem priprave napovedi Komisije, ki bo tako ponovno usklajen z ritmom napovedi drugih institucij (npr. Evropske centralne banke, Mednarodnega denarnega sklada in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj).

Več informacij

Celoten dokument: Jesenska gospodarska napoved 2018

Spremljajte podpredsednika Valdisa Dombrovskisa na Twitterju: @VDombrovskis

Spremljajte komisarja Pierra Moscovicija na Twitterju: @pierremoscovici

Spremljajte GD ECFIN na Twitterju: @ecfin

IP/18/6254

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar

Documents


AF18_Tables_EN.pdf