Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Stanje v Uniji 2018: Komisija razkriva načrt za učinkovitejšo finančno arhitekturo za podpiranje naložb zunaj EU

Bruselj, 12. septembra 2018

Evropska komisija predstavlja ukrepe za učinkovitejši model upravljanja in boljše sodelovanje med večstranskimi in nacionalnimi akterji na področju razvoja.

 

banner

 

Predsednik Komisije Jean-Claude Juncker je 12. septembra 2018 v govoru o stanju v Uniji predlagal novo zavezništvo Afrike in Evrope za trajnostne naložbe in delovna mesta, da bi se naložbe usmerile tja, kjer je to najbolj potrebno, tj. v spretnosti in ustvarjanje delovnih mest. Za dosego tega cilja potrebujemo učinkovitejši model upravljanja in boljše sodelovanje med večstranskimi in nacionalnimi akterji na področju razvoja. Evropska komisija je zato danes predstavila več načinov za obravnavanje naložbenih izzivov in priložnosti v Afriki, sosedstvu EU in drugod po svetu. Med drugim je pozvala k skupnim pobudam večstranskih in nacionalnih akterjev na področju razvoja ter okrepljeni evropski finančni arhitekturi, ki bi lahko dosegala cilje nedavno predlaganega instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje.

Predsednik Komisije Jean-Claude Juncker je dejal: „Evropska unija se lahko pohvali z odličnimi rezultati pri podpiranju naložb zunaj EU. Vendar bi lahko z učinkovitejšim in tesnejšim sodelovanjem dosegli še veliko več. Za dosego ciljev ne potrebujemo novih institucij ali skupin modrecev; potrebujemo modre odločitve, ki jih sprejmemo hitro, v okviru obstoječih struktur in z uveljavljenimi partnerji. Komisija je pripravljena odigrati svojo vlogo in zagotoviti primerno usmerjanje. Številni naložbeni izzivi in priložnosti v Afriki, sosedstvu EU in drugod po svetu ne morejo čakati.“

Podpredsednik Evropske komisije Jyrki Katainen, pristojen za delovna mesta, rast, naložbe in konkurenčnost, je povedal: „Okrepiti moramo finančno zmogljivost zunanjega delovanja EU. Naš načrt je preprost. Po vzoru inovativnega modela naložbenega načrta za Evropo bomo povečali obseg razpoložljivih sredstev z združevanjem proračuna EU s sredstvi EIB, EBRD, razvojnih bank držav članic in zasebnega sektorja. To nam bo omogočilo obsežnejše vlaganje v programe, ki podpirajo rast, delovna mesta in razvoj ter pomagajo odpravljati temeljne vzroke migracij v našem sosedstvu, Afriki in drugod.“

Komisar za mednarodno sodelovanje in razvoj Neven Mimica je dejal: „Spodbujanje javnih in zasebnih naložb v Afriki, evropskem sosedstvu in drugih partnerskih državah po svetu je v času gospodarske in politične krhkosti bistvenega pomena za zagotavljanje trajnostnega razvoja, spodbujanje stabilnosti in premagovanje svetovnih izzivov. Komisija je z nedavno predlaganim instrumentom za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje pokazala, da ima na tem področju zelo visoke cilje. Prepričan sem, da je arhitektura, ki jo predlagamo danes, kratkoročno najboljši in najučinkovitejši način uresničevanja naših ambicioznih predlogov.“

Preprečevanje podvajanja z boljšim sodelovanjem

Komisija je orisala možnosti za tesnejše sodelovanje med Evropsko investicijsko banko (EIB) kot banko EU, Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) ter nacionalnimi in regionalnimi akterji na področju razvoja, da bi se lahko izkoristile njihove izkušnje in strokovno znanje, obenem pa ohranjala raznolikost trga. Uspešen primer tovrstnega sodelovanja, ki se že izvaja, je naložbeni okvir za Zahodni Balkan, v katerem Evropska investicijska banka in Evropska banka za obnovo in razvoj delujeta kot partnerici v sodelovanju s Komisijo, Razvojno banko Sveta Evrope in več dvostranskimi donatorji. Takšen model bi se lahko prenesel tudi na druga področja. Namesto oblikovanja novih struktur bi bilo treba uporabljati tiste, ki so že vzpostavljene, poudarek pa bi moral biti na sinergijah in učinkovitejšem sodelovanju. To je na primer mogoče doseči z ustrezno regionalno in tematsko specializacijo posameznih obstoječih partnerskih finančnih institucij ali skupnimi pobudami.

Večja učinkovitost z okrepljeno evropsko finančno arhitekturo

Za uresničevanje ciljev EU na področju zunanje politike kot tudi učinkovito porabo denarja davkoplačevalcev je Komisija pri odločanju o uporabi jamstva proračuna EU za zunanje naložbe pripravljena zagotavljati okrepljeno usmerjanje in nadzor politike, ne da bi pri tem prevzela naloge razvojne banke. Poleg tega predlaga več vnaprejšnjega usklajevanja z državami članicami, da se zagotovi enoglasnost v strukturah upravljanja mednarodnih finančnih institucij ter večje doseganje ciljev EU na področju financiranja razvoja. To bi dolgoročno lahko utrlo pot skupnemu glasovanju v odboru Evropske banke za obnovo in razvoj v imenu vseh držav članic EU.

Nadalje bi morala EU v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira vzpostaviti platformo za zunanje naložbe, ki bi združevala vse obstoječe programe in instrumente za zunanje naložbe iz proračuna EU. Komisija in države članice bi določile sektorske in geografske prednostne naloge, neodvisni strokovnjaki pa pripravili ocene tveganja programov in portfeljev projektov. Evropska investicijska banka, ki je investicijska partnerica EU, in druge institucije za financiranje razvoja bi imele v skladu s svojim strokovnim znanjem neposreden dostop do jamstva EU, kar bi jim omogočalo zagotavljanje kar največje dodane vrednosti na terenu. Komisija bi bila odgovorna za preverjanje skladnosti projektov s politikami in celovito upravljanje uporabe jamstva EU, ne bi pa izvajala nikakršnih bančnih poslov.

Naslednji koraki

Komisija bo oktobra 2018 sklicala vse zadevne akterje, vključno z državami članicami, institucijami za financiranje razvoja in drugimi deležniki, da bi začeli danes predstavljene ukrepe čim hitreje izvajati tudi v praksi. To ne bo vplivalo na tekoča pogajanja o prihodnjem instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, ki ga je Komisija predlagala junija 2018 in naj bi se financiral s sredstvi iz proračuna EU v višini 89,2 milijarde evrov. Instrument, katerega delovanje bo razdeljeno na tri dele (tematski del, geografski del in del ukrepov hitrega odzivanja), bo obravnaval svetovne izzive, kot so človekove pravice, enakost spolov, podnebne spremembe, migracije in preprečevanje konfliktov. Predlog obravnava finančna orodja, ki so najustreznejša glede na dani okvir (nepovratna sredstva, finančni instrumenti in jamstva ali kombinacija navedenega). Temelji na modelu načrta za zunanje naložbe in povečuje obseg Evropskega sklada za trajnostni razvoj z novim jamstvom za zunanje delovanje v vrednosti do 60 milijard evrov. O predlogu trenutno potekajo pogajanja v Evropskem parlamentu in med državami članicami v Svetu.

Ozadje

Da se bomo lahko spopadali z vse zapletenejšimi izzivi sveta okoli nas, od sporov in migracij do podnebnih sprememb in demografskih izzivov, je treba za financiranje razvoja kombinirati različne javne in zasebne vire. EU mora za čim večjo učinkovitost v državah v razvoju prilagoditi svoje obstoječe modele.

Evropski načrt za zunanje naložbe je bil predlagan leta 2016, da bi pomagal spodbuditi naložbe v partnerskih državah v Afriki in evropskem sosedstvu. Njegov cilj je prispevati k izpolnjevanju ciljev Združenih narodov v zvezi s trajnostnim razvojem ter mobilizirati in izkoristiti trajnostne javne in zasebne naložbe, da bi se izboljšal gospodarski in socialni razvoj ter ustvarila delovna mesta. Njegova finančna veja, Evropski sklad za trajnostni razvoj, se opira na izkušnje uspešnega Evropskega sklada za strateške naložbe v okviru naložbenega načrta za Evropo in uporablja jamstvo proračuna EU v višini 4,1 milijarde evrov za pritegnitev zasebnih naložb v inovativnejše in bolj tvegane projekte. Z jamstvom v vrednosti 75 milijonov evrov bi lahko en sam naložbeni program v okviru načrta za zunanje naložbe ustvaril 800 000 delovnih mest.

Načrt za zunanje naložbe že žanje prve uspehe. EU je 10. julija 2018 dala zeleno luč za sveženj programov finančnega jamstva v vrednosti približno 800 milijonov evrov. Po ocenah naj bi to pomagalo mobilizirati 8 do 9 milijard evrov javnih in zasebnih naložb v Afriki in evropskem sosedstvu, cilj pa je doseči 44 milijard evrov do leta 2020. Z ustreznimi prispevki držav članic in drugimi viri bi se ta številka lahko podvojila in dosegla 88 milijard evrov.

Za naslednji dolgoročni proračun EU za obdobje 2021–2027 Evropska komisija predlaga, da se proračun za zunanje delovanje poveča na 123 milijard evrov. Struktura novega proračuna naj bi bila preprostejša, prožnejša in učinkovitejša ter tako primernejša za reševanje današnjih svetovnih izzivov.

Več informacij

Memo: Stanje v Uniji 2018: učinkovitejša finančna arhitektura za podpiranje naložb zunaj EU – pogosta vprašanja

Sporočilo: „Učinkovitejša finančna arhitektura za naložbe zunaj Evropske unije"

Sporočilo: „Novo zavezništvo Afrike in Evrope za trajnostne naložbe in delovna mesta

Spletišče načrta za zunanje naložbe

Sporočilo za medije z dne 11. julija 2018: Načrt EU za zunanje naložbe: prvi projekti v Afriki in evropskem sosedstvu

Sporočilo za medije z dne 14. junija 2018: Proračun EU: Evropska unija krepi svojo vlogo močnega svetovnega akterja

Govor predsednika Junckerja o stanju v Uniji 2018

IP/18/5703

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar