Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Stanje v Uniji 2018: EU kot močnejši svetovni akter – Evropska komisija predlaga učinkovitejše odločanje na področju skupne zunanje in varnostne politike

Bruselj, 12. septembra 2018

.

pasica

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je 12. septembra 2018 v svojem govoru o stanju v Uniji dejal:  „Okrepiti moramo našo sposobnost, da glede zunanje politike govorimo v en glas. Zato Komisija danes predlaga prehod na glasovanje s kvalificirano večino na izbranih področjih zunanjih odnosov. Ne na vseh področjih, temveč le na določenih, med drugim pri človekovih pravicah in civilnih misijah. To je mogoče storiti na podlagi obstoječih Pogodb in menim, da je čas, da uporabimo ‚premostitveno klavzulo‘, ki nam omogoča prehod na glasovanje s kvalificirano večino in je nekakšen ‚pozabljeni dragulj‘ Lizbonske pogodbe.“

Evropska komisija je danes predlagala načine za izboljšanje sposobnosti Evropske unije za prevzemanje večje in učinkovitejše vloge na svetovnem prizorišču. Predsednik Juncker je zlasti predlagal, naj države članice uporabijo obstoječa pravila EU za prehod z odločanja s soglasjem na glasovanje s kvalificirano večino na določenih področjih skupne zunanje in varnostne politike EU (SZVP). To bi EU omogočilo, da postane močnejši svetovni akter, ki je bolj sposoben oblikovati svetovne dogodke in prevzemati mednarodne odgovornosti.

Komisija je opredelila tri posebna področja, na katerih je to mogoče storiti za zagotovitev, da bo EU bolje zagovarjala svoje vrednote na svetovni ravni, branila svoje interese ter sprejemala hitre odločitve za: (1) skupno odzivanje na napade na človekove pravice (2) uporabo učinkovitih sankcij ter (3) začetek civilnih varnostnih in obrambnih misij ter njihovo upravljanje.

Izkoriščanje potenciala Pogodb

Države članice so z zaporednimi spremembami Pogodb postopno vse bolj prehajale k sprejemanju odločitev s kvalificirano večino. Vendar se obstoječe določbe Pogodb, ki omogočajo večjo prožnost pri zadevah s področja skupne zunanje in varnostne politike, še vedno v veliki meri ne uporabljajo. Tako je tudi v primeru člena 31(2) in (3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU). Velik potencial teh določb namreč za zdaj ostaja neizkoriščen. Čas je, da EU v tem današnjem kompleksnem, povezanem in konfliktnem svetu izkoristi ta obstoječa orodja za zaščito svojih državljanov, spodbujanje kolektivnih interesov ter zagotavljanje stabilnosti v svojem sosedstvu in drugod.

Skupna zunanja in varnostna politika EU se je v zadnjih nekaj letih sicer precej okrepila, vendar je še vedno veliko primerov, ko je načelo soglasja oviralo učinkovito sprejemanje odločitev in EU preprečilo hitro in odločno ukrepanje. Zato je Evropska komisija opredelila konkretna področja, na katerih bi bilo mogoče precej izboljšati zmožnost ukrepanja EU. Evropska komisija v današnjem sporočilu opisuje, kako bi Svet lahko izkoristil potencial obstoječih Pogodb, da bi razširil uporabo glasovanja s kvalificirano večino in hkrati ohranil kulturo stremenja h konsenzu v EU. Večja učinkovitost sprejemanja odločitev na področju zunanje politike je še toliko bolj ključna zaradi morebitne prihodnje širitve Evropske unije.

Natančneje, Evropska komisija voditelje poziva, naj se na sibivskem vrhu 9. maja 2019 dogovorijo, da se z uporabo člena 31(3) PEU, t. i. „premostitveno klavzulo“, ki Evropskemu svetu (ob soglasju) omogoča, da pooblasti Svet za odločanje s kvalificirano večino v nekaterih zadevah s področja skupne zunanje in varnostne politike, razširi področje uporabe glasovanja s kvalificirano večino na področju skupne zunanje in varnostne politike. Te zadeve so:

  1. stališča o vprašanjih v zvezi s človekovimi pravicami na mednarodnih forumih,
  2. odločitve o uvedbi režimov sankcij ter
  3. sklepi o civilnih misijah skupne zunanje in varnostne politike.

Glasovanje s kvalificirano večino krepi Unijo in prispeva k oblikovanju konsenza

Izkušnje na drugih področjih, na katerih je kvalificirana večina pravilo, zlasti pri trgovinski politiki EU, kažejo, da tako odločanje krepi vlogo EU kot globalnega akterja, poleg tega pa vodi tudi k učinkovitejšim odločitvam. Možnost glasovanja s kvalificirano večino je močan vzvod za vključevanje držav članic v oblikovanje učinkovitega konsenza in doseganje enotnosti. Konsenz prinaša tudi večjo odgovornost za sprejete odločitve.

Pogodba poleg tega določa več posebej prilagojenih ukrepov za zaščito temeljnih interesov in pooblastil držav članic v okviru skupne zunanje in varnostne politike: odločanje vojaškega in obrambnega pomena je izključeno iz področja uporabe glasovanja s kvalificirano večino (člen 31(4) PEU); poleg tega je v členu 31(2) PEU določena „zasilna zavora“, ki državi članici omogoča nasprotovanje odločitvi, ki se sprejema s kvalificirano večino, iz „bistvenih in utemeljenih razlogov nacionalne politike“.

 

Ozadje

Na naslednjih področjih politike se odločitve še naprej sistematično sprejemajo soglasno: davčna ureditev, socialna varnost ali socialna zaščita, pristop novih držav k EU, operativno policijsko sodelovanje ter skupna zunanja in varnostna politika, čeprav Pogodbi omogočata prožnejše oblike odločanja.

Pogodba o Evropski uniji predvideva možnost prehoda s sedanjega splošnega pravila o soglasju za sprejemanje sklepov na področju skupne zunanje in varnostne politike na glasovanje s kvalificirano večino. Člen 31(2) PEU Svetu že omogoča, da odloča s kvalificirano večino v nekaterih vnaprej določenih primerih. Posebna „premostitvena klavzula“ za področje skupne zunanje in varnostne politike iz člena 31(3) PEU Evropskemu svetu omogoča, da dodatno razširi glasovanje s kvalificirano večino v zadevah skupne zunanje in varnostne politike, če se države članice o tem soglasno dogovorijo. Obe določbi Pogodbe sta izraz prepričanja, da bi se lahko v okviru učinkovite, pravočasne in verodostojne skupne zunanje in varnostne politike postopoma začelo manj uporabljati glasovanje s soglasjem, vsaj na nekaterih določenih področjih.

Kot se priznava z Rimsko izjavo iz leta 2017, sprejeto ob 60. obletnici Rimske pogodbe, je potreba po močni EU zdaj pomembnejša kot kadar koli doslej. Da bi Unija postala močnejši svetovni akter, je predsednik Juncker v svojem govoru o stanju v Uniji 2017 predlagal, da se preuči, „pri katerih zunanjepolitičnih odločitvah bi lahko prešli z glasovanja s soglasjem na glasovanje s kvalificirano večino“, kar bi prispevalo k temu, da bi EU postala učinkovitejši svetovni akter. V skladu s tem ciljem sta tudi nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron junija 2018 v izjavi z gradu Meseberg o obnovitvi evropskih zavez glede varnosti in blaginje pozvala k „iskanju novih načinov za hitrejše in učinkovitejše odločanje EU na področju skupne zunanje in varnostne politike“ ter „preučitvi možnosti uporabe večinskega glasovanja na področju skupne zunanje in varnostne politike v okviru širše razprave o večinskem glasovanju v zvezi s politikami EU“.

 

Več informacij:

INFORMATIVNI PREGLED: Glasovanje s kvalificirano večino: orodje za učinkovitejšo evropsko zunanjo in varnostno politiko

Sporočilo Evropske komisije: Močnejši svetovni akter: učinkovitejše odločanje na področju skupne zunanje in varnostne politike EU

Govor predsednika Junckerja o stanju v Uniji v letu 2018

 

PRILOGA: Člen 31 PEU

1. Sklepe iz tega poglavja [POGLAVJE 2 – POSEBNE DOLOČBE O SKUPNI ZUNANJI IN VARNOSTNI POLITIKI] sprejemata Evropski svet in Svet soglasno, razen če to poglavje ne določa drugače. Sprejemanje zakonodajnih aktov je izključeno.

Vsak član Sveta, ki se vzdrži glasovanja, lahko obrazloži svojo vzdržanost s formalno izjavo skladno s tem pododstavkom. V tem primeru član Sveta ni zavezan izvajati sklepa, vendar soglaša, da je sklep zavezujoč za Unijo. V duhu vzajemne solidarnosti se zadevna država članica vzdrži vseh dejanj, ki bi lahko nasprotovala ali ovirala delovanje Unije na podlagi tega sklepa, druge države članice pa spoštujejo njeno stališče. Če člani Sveta, ki so se tako vzdržali, predstavljajo najmanj tretjino držav članic, ki imajo skupaj najmanj tretjino prebivalstva Unije, sklep ni sprejet.

2. Z odstopanjem od določb odstavka 1 odloča Svet s kvalificirano večino:

– pri sprejemanju sklepa o določitvi ukrepov ali stališč Unije na podlagi sklepa Evropskega sveta o strateških interesih in ciljih Unije iz člena 22(1),

– pri sprejemanju sklepa o določitvi ukrepov ali stališč Unije na predlog visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki ga je predložil na posebno zahtevo, ki mu jo je Evropski svet dal na lastno pobudo ali pobudo visokega predstavnika,

– pri sprejemanju vseh sklepov o izvajanju sklepa o določitvi ukrepov ali stališč Unije,

– pri imenovanju posebnega predstavnika v skladu s členom 33.

Če član Sveta izjavi, da namerava iz bistvenih in utemeljenih razlogov nacionalne politike nasprotovati sprejetju odločitve, ki se mora sprejeti s kvalificirano večino, se ne glasuje. Visoki predstavnik v tesnem posvetovanju z zadevno državo članico poišče zanjo sprejemljivo rešitev. Če mu to ne uspe, lahko Svet s kvalificirano večino zahteva predložitev zadeve Evropskemu svetu, da ta o njej soglasno sprejme sklep.

3. Evropski svet lahko soglasno sprejme sklep, ki določa, da Svet odloča s kvalificirano večino v primerih, ki niso navedeni v odstavku 2.

4. Odstavka 2 in 3 se ne uporabljata za sklepe, ki zadevajo vojaške in obrambne zadeve.

5. Pri postopkovnih vprašanjih Svet odloča z večino svojih članov.

IP/18/5683

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar