Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Strategija za Zahodni Balkan: EU določa nove vodilne pobude in podporo regiji, usmerjeni v reforme

Strasbourg, 6. februarja 2018

Evropska komisija je danes sprejela Strategijo za verodostojno širitveno perspektivo in okrepljeno sodelovanje EU z Zahodnim Balkanom.

Kakor je predsednik Juncker napovedal v svojem govoru o stanju v Uniji v letu 2017, je Komisija danes sprejela Strategijo za verodostojno širitveno perspektivo in okrepljeno sodelovanje EU z Zahodnim Balkanom, ki potrjuje evropsko prihodnost regije kot geostrateško naložbo v stabilno, močno in združeno Evropo, ki temelji na skupnih vrednotah. Strategija našteva prednostne naloge in področja za skupno okrepljeno sodelovanje, ki obravnava specifične ključne izzive, s katerimi se sooča Zahodni Balkan, zlasti potrebo po temeljnih reformah in dobrih sosedskih odnosih. Verodostojna širitvena perspektivazahteva trajna prizadevanja in nepovratne reforme. Napredek na evropski poti je hkrati cilj in proces, ki temelji na uspešnostiin je odvisen od konkretnih rezultatov, ki jih doseže vsaka posamezna država.

Evropska komisija je danes napovedala šest vodilnih pobud, tj. posebne ukrepe, ki jih bo EU sprejela v prihodnjih letih in s tem prispevala k prizadevanjem za prenovo Zahodnega Balkana na področjih skupnega interesa. Ti zajemajo pobude za krepitev pravne države, okrepljeno sodelovanje na področju varnosti in migracij prek skupnih preiskovalnih enot in Evropske agencije za mejno in obalno stražo, razširitev energetske unije EU na Zahodni Balkan, zniževanje stroškov gostovanja in razvoj širokopasovnega omrežja v regiji. Strategija prav tako poudarja, da mora biti EU pripravljena na sprejem novih držav članic, potem ko bodo te izpolnile merila.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je povedal:„Vlaganje v stabilnost in blaginjo Zahodnega Balkana pomeni vlaganje v varnost in prihodnost naše Unije.Čeprav v okviru tega mandata ne bo nadaljnje širitve, Evropska komisija danes opredeljuje evropsko pot Zahodnega Balkana. Z močno politično voljo, dejanskimi in trajnimi reformami ter dokončnimi rešitvami sporov s sosednjimi državami ima vsaka država Zahodnega Balkana priložnost za korak naprej na svoji evropski poti. Dosežek tega cilja pa bo odvisen od njihove objektivne uspešnosti. Evropska komisija bo stroga, vendar bo tudi poštena. Potoval bom v države Zahodnega Balkana in jim prenesel jasno sporočilo: izvajajte reforme, mi pa bomo podpirali vašo evropsko prihodnost.

Visoka predstavnica in podpredsednica Federica Mogherini je povedala:„Zahodni Balkan je del Evrope, saj imamo skupno zgodovino, skupno geografijo, skupno kulturno dediščino ter iste priložnosti in izzive v sedanjosti in prihodnosti. V našem skupnem interesu je vedno tesnejše sodelovanje, da svojim državljanom zagotovimo gospodarski in družbeni razvoj ter varnost. Ta strategija kaže pot, ki jo moramo ubrati: vseh šest partnerjev mora enkrat za vselej premagati preteklost, vsi skupaj pa moramo pristopni proces Zahodnega Balkana k Evropski uniji narediti nepovraten in še naprej združevati celino. Ta strategija nam vsem daje skupno, jasno, nedvoumno, verodostojno in konkretnejšo perspektivo za vsakega od naših šestih partnerjev pri vključevanju v EU. Naslednji meseci bodo ne samo intenzivni, pač pa tudi ključnega pomena, da se izkoristi ta zgodovinska in edinstvena priložnost.“

Komisar za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja Johannes Hahn je poudaril: „Danes potrjujemo, da so vrata Unije odprta za Zahodni Balkan, ki ga že obdajajo države EU, ter da je naša ponudba iskrena. Z novim pristopom, podprtim s konkretnimi ukrepi, krepimo širitveni proces, ki zahteva verodostojna prizadevanja in reforme, zlasti v zameno za krepitev načela pravne države. Delovati moramo v korist državljanov.“

Poudarek na prepričljivih reformah in doseganju sprave

Da bi izpolnile merila za članstvo v EUter zaradi lastnega interesa, morajo države Zahodnega Balkana na ključnih področjih izvesti celovite reforme. Načela pravne države, temeljnih pravic in upravljanjaje treba občutno okrepiti. Reforma pravosodja, boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter reforma javne uprave morajo pokazati dejanske rezultate, poleg tega je treba močno okrepiti delovanje demokratičnih institucij. Gospodarske reforme se morajo izvajati odločno, da se odpravijo strukturne pomanjkljivosti, makroekonomska neravnovesja in visoka brezposelnost.

Vse države se morajo veliko pred pristopom k Evropski unijiz besedami in dejanji nedvoumno zavezati premagovanju zapuščine preteklosti z doseganjem sprave in reševanjem odprtih vprašanj, zlasti na področju mejnih sporov.Potreben je celovit, pravno zavezujoč sporazum o normalizaciji odnosov med Srbijo in Kosovom, tako da bosta lahko napredovala na svojih evropskih poteh.

Šest vodilnih pobud za podporo prenovi Zahodnega Balkana

EU je že najpomembnejša donatorka in vlagateljica v regiji pa tudi politična partnerica držav Zahodnega Balkana. EU je tudi največja trgovinska partnerica Zahodnega Balkana z letnim skupnim obsegom trgovine v višini 43 milijard evrov (leta 2016). Evropska komisija je danes predstavila šest vodilnih pobud, s katerimi bo še naprej krepila sodelovanje na številnih področjih ter podprla proces prenove na Zahodnem Balkanu. Te vodilne pobude so usmerjene na posamezna področja v skupnem interesu, in sicer pravno državo, varnost in migracije, socialno-ekonomski razvoj, prometno in energetsko povezljivost, digitalno agendo, spravo in dobre sosedske odnose. Konkretni ukrepi na teh področjih so predvideni za obdobje 2018–2020.

Da se zagotovita izvajanje strategije za Zahodni Balkan in podpora nemotenemu prehodu v članstvo, je nujno potrebno dodatno financiranje. Evropska komisija predlaga postopno povečanje sredstev v okviru instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) do leta 2020, kolikor je to mogoče doseči s prerazporeditvijo znotraj obstoječih sredstev. Poleg skoraj 9 milijard evrov iz obdobja 2007–2017 je za leto 2018 že predvidena vsota v višini 1,07 milijarde evrov predpristopne pomoči za Zahodni Balkan.

Naslednji koraki na evropski poti

Širitvena politika EU mora biti sestavni del širše strategije za krepitev Unije do leta 2025, kakor je v svojemgovoru o stanju v Uniji septembra 2017 in načrtu za enotnejšo, močnejšo in bolj demokratično Unijo povedal predsednik Juncker. Čeprav bi EU do navedenega datuma lahko vključevala že več 27 držav članic, je napredek na evropski poti posamezne države Zahodnega Balkana odvisen od njene uspešnosti in hitrosti pri doseganju konkretnih rezultatov. Strategija navaja ukrepe, ki jih morata sprejeti Črna gora in Srbija za dokončanje pristopnega procesa do okvirnega datuma 2025. Čeprav ju druge države lahko dohitijo, pa sta Črna gora in Srbija edini državi, s katerima že potekajo pristopna pogajanja. Ta vidik bo na koncu odvisen od močne politične volje, zagotovitve dejanskih in trajnih reform ter dokončne rešitve sporov s sosednjimi državami.

Vsaka država Zahodnega Balkana ima priložnost za korak naprej na svoji evropski poti. Komisija vse države ocenjuje pošteno in objektivno ter na podlagi uspešnosti in hitrosti, s katero dosegajo napredek. Albanija in nekdanja jugoslovanska republika Makedonija sta vsaka na svoji evropski poti dosegli znaten napredek in Komisija je pripravljena pripraviti priporočila za začetek pristopnih pogajanj na podlagi izpolnjenih pogojev. Komisija bo po prejemu celovitih in popolnih odgovorov na svoj vprašalnik začela pripravo mnenja o prošnji za članstvo Bosne in Hercegovine. S trajnim prizadevanjem in sodelovanjem bi lahko Bosna in Hercegovina postala kandidatka za pristop. Kosovo ima priložnost za trajnostni napredek z izvajanjem stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma in napredek na svoji evropski poti, ko bo to objektivno mogoče.

Politična zavezanost regionalnih voditeljev

Potrebnega bo še veliko dela, da bodo zadevne države lahko izpolnile pogoje in merila za članstvo v EU. Strategija poudarja, da regionalni voditelji ne smejo dopustiti nobenega dvoma glede svoje strateške usmeritve in zavezanosti. Prav oni morajo prevzeti končno odgovornost za uresničitev te zgodovinske priložnosti.

Priprava EU na sprejem novih članic

EU mora biti pripravljena na sprejem novih članic, tudi z institucionalnega in finančnega vidika, potem ko bodo te izpolnile pogoje. Pred širitvijo mora Unija postati močnejša, trdnejša in učinkovitejša. Za zagotovitev učinkovitega sprejemanja odločitev moramo uporabiti glasovanje s kvalificirano večino v Svetu na področjih politike, na katerih je to že predvideno. Poleg tega bo Evropska komisija predstavila možnosti za nadaljnje spodbujanje uporabe glasovanja s kvalificirano večino v tretjem četrtletju leta 2018, kot je leta 2017 v svojem govoru o stanju v Uniji napovedal predsednik Komisije Jean-Claude Juncker.

Uvesti je treba učinkovitejši sistem za obravnavanje sistemskih groženj ali kršitev načela pravne države v kateri koli državi članici EU, in sicer s pobudo Komisije, ki bo predvidoma pripravljena oktobra 2018.

Prav tako je treba vzpostaviti posebne ureditve za zagotovitev, da prihodnje države članice ne bodo mogle blokirati pristopa drugih držav kandidatk Zahodnega Balkana.

Ozadje

Strategija EU-Zahodni Balkan: Strategija za verodostojno širitveno perspektivo in okrepljeno sodelovanje EU z Zahodnim Balkanom

Vprašanja in odgovori –Strategija za verodostojno širitveno perspektivo in okrepljeno sodelovanje EU z Zahodnim Balkanom

Informativni list – Šest novih vodilnih pobud za podporo prenovi Zahodnega Balkana

Informativni list – Nadaljnji ukrepi za dosego okvirnega datuma 2025

Informativni list – Gospodarski potencial odnosov EU z Zahodnim Balkanom

Informativni list – Širitveni proces

Faktograf – Črna gora

Faktograf – Srbija

Faktograf –nekdanja jugoslovanska republika Makedonija

Faktograf – Albanija

Faktograf – Bosna in Hercegovina

Faktograf – Kosovo

IP/18/561

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar