Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Grčija začenja novo poglavje po zaključku programa za makroekonomsko prilagoditev

Bruselj, 20. avgusta 2018

Grčija je uspešno zaključila triletni program evropskega mehanizma za stabilnost (EMS) za makroekonomsko prilagoditev, s čimer si je zagotovila mesto v središču evrskega območja in Evropske unije.

Uspešen zaključek programa je dokaz prizadevanj grškega prebivalstva, zavezanosti države reformam in solidarnosti njenih evropskih partnerjev.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je dejal: „Zaključek programa za makroekonomsko prilagoditev je pomemben trenutek za Grčijo in Evropo. Evropski partnerji so pokazali svojo solidarnost, grški državljani pa so se na vsak izziv odzvali z zanje značilnim pogumom in odločnostjo. Vedno sem si prizadeval, da bi Grčija ostala v srcu Evrope. Grki, ki začenjajo novo poglavje v svoji znameniti zgodovini, bodo v meni vedno našli zaveznika, partnerja in prijatelja.“

Komisar za gospodarske in finančne zadeve, obdavčenje in carino Pierre Moscovici je povedal: „Zaključek programa za makroekonomsko prilagoditev pomeni dobre novice tako za Grčijo kot za evrsko območje. Za Grčijo in njene prebivalce je to začetek novega poglavja po osmih izrazito težkih letih. Za evrsko območje pa pomeni simbolični konec eksistencialne krize. Grčija je izvedla obsežne reforme, s katerimi je postavila temelje za vzdržno okrevanje. Te temelje je treba podpirati in vzdrževati ter s tem grškemu prebivalstvu omogočiti, da bo lahko želo sadove vloženega truda in odpovedovanja. Evropa bo tudi v prihodnje stala Grčiji ob strani.“

Grčiji so bila v okviru tega programa za makroekonomsko prilagoditev na podlagi izvedbe obsežnega in dotlej neprimerljivega svežnja reform zagotovljena posojila v višini skupno 61,9 milijarde evrov. Navedeni program se je izvajal na podlagi usklajenega pristopa za odpravo dolgotrajnih in globoko zakoreninjenih strukturnih problemov, ki so prispevali h gospodarski krizi v Grčiji.

Grčija je sprejela ukrepe za zagotovitev fiskalne vzdržnosti, zaradi česar je njen javnofinančni saldo prešel iz znatnega primanjkljaja v presežek v letu 2017, ki naj bi se po napovedih ohranil. Ti reformni ukrepi in prizadevanja za konsolidacijo bodo imeli sčasoma kumulativne učinke ter bodo tako še naprej pozitivno vplivali na fiskalno vzdržnost, ki se bo ohranila tudi po zaključku programa.

Finančni sektor je zdaj v veliko boljšem položaju zaradi uspešno izvedenih dokapitalizacij, prenove upravljanja bank in izvajanja strategije za zmanjšanje slabih posojil, kar je treba ohraniti.

Učinkovitost in uspešnost javne uprave sta se izboljšali, in sicer tudi z uvedbo novih pravil o imenovanju, ocenjevanju in mobilnosti javnih uslužbencev, vzpostavitvijo neodvisnega organa za javne prihodke in ukrepi za povečanje učinkovitosti pravosodnega sistema.

Vzpostavljeni so bili tudi pomembni strukturni ukrepi za izboljšanje poslovnega okolja in konkurenčnosti Grčije, da bi ta postala privlačna destinacija za naložbe in da bi se podjetjem, ki že poslujejo v Grčiji, omogočilo, da se razširijo, uvajajo inovacije in ustvarjajo delovna mesta ter da se omogoči vzpostavitev trajnega in univerzalnega pokojninskega sistema, zdravstvenega sistema in sistema socialne varnosti, vključno s shemo zajamčenega minimalnega dohodka.

Skupaj so bili s temi preoblikovalnimi reformami postavljeni temelji za trajnostno oživitev, saj so zagotovili osnovne pogoje, potrebne za trajnostno rast, ustvarjanje delovnih mest in zdrave javne finance v prihodnosti.

Izboljšanje gospodarskih kazalnikov potrjuje, da kljub temu, da delo še ni končano, prizadevanja že prinašajo oprijemljive koristi, saj ponovno urejene javne finance zmanjšujejo brezposelnost in zagotavljajo ponovno rast. Gospodarska rast se je z –5,5 % v letu 2010 ponovno povečala na 1,4 % v letu 2017, v letih 2018 in 2019 pa naj bi ostala približno 2-odstotna. Javnofinančni saldo je z obsežnega primanjkljaja v višini 15,1 % v letu 2009 dosegel presežek v višini 0,8 % v letu 2017 (kar v odnosu do programa pomeni primarni presežek v višini 4,2 %). Čeprav je brezposelnost še vedno nesprejemljivo visoka, pa se je glede na podatke, ki jih je nedavno objavil grški statistični urad, brezposelnost maja 2018 zmanjšala na 19,5 %, s čimer je prvič od septembra 2011 dosegla raven pod 20 %.

Zaključek programa pomeni konec enega poglavja in začetek drugega za Grčijo. Še naprej bo treba v celoti obravnavati družbene in gospodarske posledice, ki so zapuščina kriznih let. Zaradi tega bodo morali grški organi ohraniti odgovornost za reforme in zagotoviti njihovo trajno izvajanje v skladu z zavezami, podanimi na srečanju Evroskupine 22. junija 2018. To je ključnega pomena za krepitev tržnega zaupanja in okrevanja gospodarstva Grčije, zlasti v obdobju takoj po programu.

Grčija bo v celoti vključena v okvir evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih in socialnih politik, da bodo lahko država in njeni prebivalci v celoti deležni koristi prizadevanj iz preteklih let. V obdobju po zaključku programa se bo dokončanje in nadaljnje izvajanje reform, dogovorjenih v okviru programa, spremljalo tudi prek okvira za okrepljeni nadzor.

Podporna služba Komisije za strukturne reforme bo grškim organom na njihovo željo še naprej pomagala pri oblikovanju in izvajanju reform za spodbujanje rasti.

 

Ozadje

Grčija je od leta 2010 prejemala finančno pomoč od svojih evropskih partnerjev. Grški organi so 8. julija 2015 zaprosili za nov program EMS za makroekonomsko prilagoditev. Evropska komisija je 20. avgusta 2015 v imenu EMS podpisala memorandum o soglasju za triletni program za makroekonomsko prilagoditev.

Evroskupina je 23. junija 2018 potrdila, da so bili zaključeni vsi predhodni ukrepi iz četrtega in končnega pregleda programa za makroekonomsko prilagoditev. Dosegla je tudi dogovor o močnem svežnju ukrepov za odpravo dolga, poleg že obstoječih kratkoročnih ukrepov, da bi zagotovila dolgoročnejšo vzdržnost dolga Grčije. EMS je 6. avgusta 2018 odobril končno izplačilo finančne pomoči v višini 15 milijard evrov.

Grčiji je bilo od leta 2010 skupaj zagotovljenih 288,7 milijarde evrov posojil. To vključuje 256,6 milijarde evrov od evropskih partnerjev in 32,1 milijarde evrov iz Mednarodnega denarnega sklada (MDS).

Komisija je vzporedno s programom za makroekonomsko prilagoditev julija 2015 objavila načrt z naslovom „Nov začetek za delovna mesta in rast v Grčiji“, da bi Grčiji pomagala čim bolje uporabiti sredstva EU za stabilizacijo gospodarstva ter spodbujanje ustvarjanja delovnih mest, rasti in naložb. Zahvaljujoč izrednim ukrepom, sprejetim na podlagi načrta, je Grčija zdaj med državami, ki črpajo največ sredstev EU. Za obdobje 2014–2020 je prejela že skoraj 16 milijard evrov iz obsežnega svežnja sredstev EU. To ustreza več kot 9 % letnega bruto domačega proizvoda Grčije za leto 2017.

Grčija je glede na BDP tudi največja prejemnica sredstev iz Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), vzpostavljenega z Junckerjevim naložbenim načrtom. EFSI naj bi zdaj mobiliziral naložbe v vrednosti več kot 10 milijard evrov in podprl prek 20 000 malih in srednjih podjetij v Grčiji.

Več informacij

Informativni pregledi – novo poglavje za Grčijo

Izjava Evroskupine z dne 22. junija 2018

Brošura: Nov začetek za delovna mesta in rast v Grčiji – stanje po treh letih

Dodatne informacije o ozadju finančne pomoči EU Grčiji

Sporočilo za javnost – Komisija podpira normalizacijo položaja v Grčiji s sprožitvijo poprogramskega okvira

IP/18/5002

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar