Navigation path

Left navigation

Additional tools

Other available languages: EN FR DE

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Državna pomoč: Komisija začenja poglobljeno preiskavo o novih zavezah, ki jih je Slovenija predlagala v zvezi z Novo Ljubljansko banko

Bruselj, 26. januarja 2018

Evropska komisija je začela poglobljeno preiskavo, da bi ocenila, ali novi ukrepi, ki jih predlagajo slovenski organi glede prestrukturiranja Nove Ljubljanske banke (NLB), v zadostni meri nadomeščajo odložitev prodaje banke na obdobje po koncu leta 2017.

Delna prodaja delnic Slovenije v NLB je ključna zaveza za zagotovitev dolgoročne sposobnosti preživetja NLB, na podlagi katere je Komisija decembra 2013 lahko odobrila znatno državno pomoč NLB v višini do 2,32 milijarde evrov. Slovenija je maja 2017 zaprosila za postopno prodajo svojih delnic NLB v dveh tranšah, kar je Komisija tudi odobrila. Vendar pa Slovenija po tem, ko je junija 2017 zadržala prodajo NLB, ni izvedla prodaje prve tranše svojih delnic v NLB do konca leta 2017. Prav tako ni imenovala skrbnika, da bi tako izpolnila alternativno zavezo o odprodaji njenih balkanskih hčerinskih družb. Glede na to, da Slovenija ni izpolnila svojih zavez, državna pomoč NLB iz leta 2013 ni bila izvedena zakonito. Komisija poleg tega dvomi, da se alternativni ukrepi, ki jih je decembra 2017 predlagala Slovenija, lahko štejejo za enakovredne prvotni zavezi Slovenije.

Zaradi navedenega je danes začela poglobljeno preiskavo. Slovenski organi in druge zainteresirane tretje osebe imajo tako možnost, da predložijo pripombe na predhodno mnenje Komisije, ne da bi to vplivalo na izid preiskave.

Evropska komisarka Margrethe Vestager, ki je pristojna za politiko konkurence, je dejala: „Slovenija je predlagala spremembe svoje zaveze o prodaji 75 % svojih delnic v NLB in je zamudila rok iz obstoječe zaveze. Države članice so dolžne izpolnjevati svoje zaveze.Na tej stopnji Komisija dvomi, da je novi predlog Slovenije enakovreden prvotni zavezi, zato je začela poglobljeno preiskavo. Poskrbeti moramo, da bo NLB, ki je prejela znatno državno pomoč, dolgoročno sposobna preživeti, in sicer tudi zaradi slovenskih davkoplačevalcev. Pri tem moramo zagotoviti enako obravnavo vseh držav EU V času te preiskave bomo še naprej konstruktivno sodelovali s slovenskimi organi.

 

Nove predlagane zaveze

Slovenski organi so 21. decembra 2017 uradno obvestili Komisijo o novem svežnju zavez, ki naj bi nadomestile obstoječo zavezo o prodaji 75 % delnic države v NLB. Predlog predvideva precejšnje podaljšanje roka prodaje. Poleg tega vsebuje predlog, da se imenuje neodvisen skrbnik, ki bi do dokončanja prodaje izvrševal delničarske pravice države. Slovenija tudi predlaga, da se vse druge obstoječe zaveze prenehajo uporabljati 31. decembra 2017.

Komisija lahko spremembe obstoječih zavez, ki jih dajo države članice in banke, ki prejmejo pomoč, in so bile dane za pridobitev odobritve pomoči za prestrukturiranje (kot je sprememba, na podlagi katere je Komisija sprejela odločitev leta 2013), sprejme le, če se nove zaveze lahko štejejo za enakovredne prvotnim zavezam. Zlasti morajo novi ukrepi zagotoviti sposobnost preživetja NLB v enaki meri kot prvotne zaveze in obravnavati morebitno dodatno izkrivljanje konkurence.

Na tej stopnji Komisija dvomi, da se novi predlog Slovenije lahko šteje za enakovrednega njeni prvotni zavezi, in sicer iz naslednjih razlogov:

  • Komisija dvomi, da imenovanje neodvisnega skrbnika lahko zagotovi sposobnost preživetja NLB v enaki meri kot sprememba lastništva. Ta bi banki omogočila, da bi lahko na vseh ravneh delovala izključno z namenom doseganja tržnih ciljev, ne da bi krmarila med nasprotujočimi si kratkoročnimi ali dolgoročnimi političnimi cilji. Pri tem je pomembno opozoriti, da so bila prav vprašanja korporativnega upravljanja NLB eden glavnih dejavnikov, ki so privedli do preteklih finančnih težav in potrebe po državni pomoči. V tem okviru so se predhodni ukrepi korporativnega upravljanja izkazali za razmeroma neučinkovite. Poleg tega Slovenija 1. januarja 2018 ni mogla imenovati skrbnika, in sicer zlasti zato, ker je izbirni postopek zamuden in bodo zanj neizogibno potrebne regulativne odobritve. To pomeni, da bo nastala časovna vrzel, med katero banka ne bo niti pravočasno delno prodana skladno z zavezo Slovenije niti pod nadzorom skrbnika.
  • Predhodna ocena Komisije kaže, da dodatna zamuda pri prodaji neupravičeno podaljšuje obdobje prestrukturiranja NLB. Za zagotovitev skladnosti s pravili EU o državni pomoči in enake obravnave vseh držav EU obdobje prestrukturiranja, v katerem se zagotovi sposobnost preživetja banke, ne bi smelo biti daljše, kot je potrebno.
  • Komisija na tej stopnji tudi meni, da bi bilo treba glede na to, da je prišlo do nadaljnje zamude pri prodaji NLB, podaljšati tudi nekatere druge zaveze, zlasti tiste, ki so povezane z obdobjem prestrukturiranja. Med temi je na primer zaveza banke, da odobri posojila le, če lahko v zvezi z njim pričakuje minimalno donosnost lastniškega kapitala. S tem bi pomagali zagotoviti sposobnost preživetja banke in odpravili morebitno dodatno izkrivljanje konkurence, ki bi nastalo zaradi zamude.
  • Komisija tudi dvomi, da novi predlog zavez glede države pomoči v zadostni meri izravnava to zamudo v procesu prestrukturiranja, in bo nadalje preiskala, ali so potrebni dodatni ukrepi glede ravnanja in zavezujoči strukturni ukrepi, da bi se nove zaveze lahko štele za enakovredne prvotnim.

Začetek poglobljene preiskave daje možnost organom Republike Slovenije in drugim zainteresiranim tretjim osebam, da predložijo pripombe na predhodno mnenje Komisije. Začetek te preiskave ne vpliva na njen izid. Komisija bo pred sprejetjem končne odločitve skrbno pregledala prejete odgovore.

 

Ozadje

NLB je največja slovenska bančna skupina in je imela konec septembra 2017 bilanco stanja v višini 12 milijard evrov. Država jo je trikrat dokapitalizirala, od tega enkrat v višini 250 milijonov evrov marca 2011 in enkrat v višini 383 milijonov evrov julija 2012. Poleg tega je NLB korist prinesel prenos oslabljenih sredstev na slabo banko v državni lasti, ki pomeni impliciten element pomoči v višini 130 milijonov evrov. Komisija je decembra 2013 na podlagi pravil EU o državni pomoči odobrila državno pomoč NLB v višini 2,32 milijarde evrov, kar je enako 20 % tveganju prilagojenih sredstev banke decembra 2012.

Komisija je odločitev iz leta 2013 sprejela na podlagi načrta prestrukturiranja banke in s tem povezanih zavez. Eden ključnih delov načrta prestrukturiranja je bil, da se je Slovenija zavezala, da bo do konca leta 2017 prodala za eno delnico manj kot 75 % delnic NLB, da država ne bi več vplivala na vsakodnevno poslovanje NLB. Komisija je maja 2017 sprejela prošnjo Slovenije za bolj postopno prodajo, pri čemer se je Slovenija zavezala prodati (najmanj) 50 % svojih delnic do konca leta 2017, preostanek (od največ) ene delnice manj kot 25 % pa do konca leta 2018.

Več informacij bo na voljo na spletišču Komisije o konkurenci, in sicer v javnem registru zadev pod številko zadeve SA.33229.

 

IP/18/482

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar