Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Protimonopolna politika: Komisija Googlu naložila globo v višini 4.34 milijard evrov zaradi nezakonitih praks v zvezi z mobilnimi napravami s sistemom Android za okrepitev prevladujočega položaja Googlovega iskalnika

Bruselj, 18. julija 2018

Evropska komisija je Googlu naložila globo v višini 4.34 milijard evrov zaradi kršitve protimonopolnih pravil EU. Google od leta 2011 nalaga nezakonite omejitve proizvajalcem naprav s sistemom Android in omrežnim operaterjem mobilne telefonije, da bi utrdil svoj prevladujoč položaj na področju splošnega spletnega iskanja.

Google mora zdaj v 90 dneh dokončno prenehati s takim ravnanjem ali pa mu bo naložena denarna kazen v višini do 5 % povprečnega dnevnega svetovnega prometa podjetja Alphabet, ki je njegova matična družba.

Evropska komisarka Margrethe Vestager, ki je pristojna za politiko konkurence, je dejala: „Mobilni internet danes predstavlja več kot polovico svetovnega spletnega prometa. Spremenil je življenja milijonov Evropejcev. V tem primeru gre za tri vrste omejitev, ki jih Google nalaga proizvajalcem naprav s sistemom Android in omrežnim operaterjem, da bi zagotovil, da promet na tovrstnih napravah poteka prek njegovega iskalnika. Na ta način Google uporablja sistem Android kot sredstvo za utrditev prevladujočega položaja svojega iskalnika. Te prakse tekmecem odrekajo možnosti za inovacije in konkurenco na podlagi uspešnosti. Evropskim potrošnikom odrekajo koristi učinkovite konkurence na pomembnem mobilnem področju. To je na podlagi protimonopolnih pravil EU nezakonito.“

Google zlasti:

  • od proizvajalcev zahteva, da kot pogoj za oddajo licenc za njegovo trgovino z aplikacijami (Play Store) prednamestijo aplikacijo Google Search in brskalnik (Chrome);
  • nekaterim velikim proizvajalcem in omrežnim operaterjem mobilne telefonije je plačeval za izključno prednamestitev aplikacije Google Search na njihovih napravah in
  • proizvajalcem, ki želijo prednamestiti njegove aplikacije, preprečuje, da bi prodajali pametne mobilne naprave z nameščenimi alternativnimi različicami sistema Android, ki jih Google ni odobril (t. i. Android forks, prilagojeni operacijski sistemi Android).

Googlova strategija in obseg preiskave Komisije

Google prejme veliko večino svojih prihodkov prek svojega vodilnega proizvoda, iskalnika Google. Podjetje je že zgodaj razumelo, da bo prehod z namiznih osebnih računalnikov na mobilni internet, ki se je začel sredi preteklega desetletja, temeljna sprememba za Google Search. Tako je Google razvil strategijo za predvidevanje učinkov tega prehoda in zagotovitev, da bodo uporabniki tudi na svojih mobilnih napravah še naprej uporabljali Google Search.

Leta 2005 je kupil prvotnega razvijalca mobilnega operacijskega sistema Android in ta sistem od takrat nenehno razvija. Danes je približno 80 % pametnih mobilnih naprav v Evropi in po svetu opremljenih s sistemom Android.

Ko Google razvije novo različico sistema Android, na spletu objavi izvorno kodo. To tretjim osebam načeloma omogoča, da to kodo prenesejo in jo spremenijo, da razvijejo prilagojene operacijske sisteme Android. Prosto dostopna izvorna koda sistema Android zajema osnovne značilnosti mobilnega operacijskega sistema za pametne naprave, ne pa tudi Googlovih lastniških aplikacij in storitev Android. Proizvajalci naprav, ki želijo pridobiti Googlove lastniške aplikacije in storitve Android, morajo z Googlom skleniti pogodbe, v katerih Google naloži številne omejitve. Google je sklenil pogodbe tudi z nekaterimi velikimi omrežnimi operaterji mobilne telefonije in uporabil nekatere od teh omejitev. Tudi omrežni operaterji mobilne telefonije lahko določijo, katere aplikacije in storitve se namestijo na naprave, ki se prodajo končnim uporabnikom.

Sklep Komisije se nanaša na tri posebne vrste pogodbenih omejitev, ki jih Google nalaga proizvajalcem naprav in omrežnim operaterjem mobilne telefonije. Te so Googlu omogočile, da sistem Android uporablja kot sredstvo za utrditev prevladujočega položaja svojega iskalnika. Z drugimi besedami, sklep Komisije ne postavlja pod vprašaj odprtokodnega modela ali operacijskega sistema Android kot takega.

Googlov prevladujoči položaj

Komisija v sklepu ugotavlja, da ima Google prevladujoč položaj na trgih storitev splošnega spletnega iskanja, licenčnih mobilnih operacijskih sistemov za pametne naprave ter trgovin z aplikacijami za mobilni operacijski sistem Android.

Storitve splošnega iskanja

Google ima prevladujoč položaj na nacionalnih trgih splošnega spletnega iskanja v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP), tj. v vseh 31 državah EGP. Njegov tržni delež v večini držav EGP presega 90 %. Obstajajo velike ovire za vstop na te trge. To je bilo ugotovljeno tudi v sklepu Google Shopping iz junija 2017.

Mobilni operacijski sistemi za pametne naprave, ki se lahko licencirajo

Android je licenčni mobilni operacijski sistem za pametne naprave. To pomeni, da lahko proizvajalci pametnih mobilnih naprav, ki so tretje osebe, pridobijo licenco za ta sistem in ga namestijo na svojih napravah.

Google ima prek svojega nadzora nad sistemom Android prevladujoč položaj na svetovnem trgu (brez Kitajske) za licenčne mobilne operacijske sisteme za pametne naprave, njegov tržni delež pa znaša več kot 95 %. Obstajajo velike ovire za vstop na ta trg, deloma zaradi mrežnih učinkov: čim več uporabnikov uporablja mobilni operacijski sistem za pametne naprave, tem več aplikacij se razvije za ta sistem, kar nato spet pritegne več uporabnikov. Poleg tega so za razvoj uspešnega licenčnega mobilnega operacijskega sistema za pametne naprave potrebna precejšnja sredstva.

Kot licenčni operacijski sistem se Android razlikuje od operacijskih sistemov, ki jih uporabljajo izključno vertikalno povezani razvijalci (kot je Apple iOS ali Blackberry). Ti niso del istega trga, ker se licenca ne oddaja proizvajalcem naprav, ki so tretje osebe.

Kljub temu je Komisija proučila, v kolikšni meri bi lahko konkurenca za končne uporabnike (nižje v prodajni verigi), zlasti med Applovimi napravami in napravami s sistemom Android, posredno ovirala Googlovo tržno moč za oddajanje licenc za sistem Android proizvajalcem naprav (višje v prodajni verigi). Komisija je ugotovila, da ta konkurenca Googla ne ovira zadosti višje v prodajni verigi, in sicer zaradi več razlogov, vključno z naslednjimi:

  •          na odločitve končnih uporabnikov za nakup vpliva več dejavnikov (na primer lastnosti strojne opreme ali blagovna znamka naprave), ki so neodvisni od mobilnega operacijskega sistema;
  •          Applove naprave so običajno dražje od naprav s sistemom Android in zato morda niso dostopne velikemu delu baze uporabnikov naprav s sistemom Android;
  •          uporabniki naprav s sistemom Android se pri prehodu na Applove naprave soočajo s stroški zamenjave, kot so izgube aplikacij, podatkov in stikov, ter se morajo naučiti uporabljati nov operacijski sistem in
  •          tudi če bi končni uporabniki prešli z naprav s sistemom Android na Applove naprave, bi to imelo omejen učinek na Googlovo osnovno dejavnost, ker je aplikacija Google Search na Applovih napravah nameščena kot privzeti iskalnik in je zato verjetno, da bodo Applovi uporabniki za svoje poizvedbe še naprej uporabljali Google Search.

Trgovine z aplikacijami za mobilni operacijski sistem Android

Google ima prevladujoč položaj na svetovnem trgu (brez Kitajske) za trgovine z aplikacijami za mobilni operacijski sistem Android. Googlova trgovina z aplikacijami, Play Store, predstavlja več kot 90 % aplikacij, ki se prenašajo na naprave s sistemom Android. Tudi za ta trg so značilne velike ovire za vstop. Iz podobnih razlogov, kot so navedeni zgoraj, Googlov prevladujoč položaj na trgu za trgovine z aplikacijami ni omejen z Applovo App Store, ki je na voljo samo na napravah s sistemom iOS.

Kršitev protimonopolnih pravil EU

V skladu s protimonopolnimi pravili EU prevladujoč tržni položaj sam po sebi ni nezakonit. Vendar imajo podjetja s prevladujočim položajem posebno odgovornost, da svojega vplivnega tržnega položaja ne izkoriščajo za omejevanje konkurence na trgu, na katerem imajo prevladujoč položaj, ali na ločenih trgih.

Google uporablja tri ločene vrste praks, katerih cilj je utrditev njegovega prevladujočega položaja na področju splošnega spletnega iskanja.

1) Nezakonita vezava Googlovih aplikacij za iskanje in brskanje

Google ponuja svoje mobilne aplikacije in storitve proizvajalcem naprav v paketu, ki vključuje trgovino z aplikacijami Google Play Store, aplikacijo Google Search in brskalnik Google Chrome. Googlovi pogoji za oddajo licenc onemogočajo, da bi proizvajalci prednamestili nekatere aplikacije, drugih pa ne.

V okviru preiskave Komisije so proizvajalci naprav potrdili, da gre za nepogrešljivo („must-have“) aplikacijo, saj uporabniki pričakujejo, da bo prednameščena na njihovih napravah (ne nazadnje zato, ker je sami ne morejo zakonito prenesti).

V sklepu Komisije je ugotovljeno, da Google uporablja dva primera nezakonite vezave:

  •          prvič, vezava aplikacije Google Search: Google je tako zagotovil, da je aplikacija Google Search prednameščena na praktično vseh napravah s sistemom Android, ki se prodajo v EGP. Aplikacije za iskanje so pomembna vstopna točka za iskalne poizvedbe na mobilnih napravah. Komisija je ugotovila, da je to ravnanje nezakonito od leta 2011, ko je Google dobil prevladujoč položaj na trgu trgovin z aplikacijami za mobilni operacijski sistem Android;
  •          drugič, vezava brskalnika Google Chrome: Google je tako zagotovil, da je njegov mobilni brskalnik prednameščen na praktično vseh napravah s sistemom Android, ki se prodajo v EGP. Tudi brskalniki so pomembna vstopna točka za iskalne poizvedbe na mobilnih napravah in Google Search je privzeti iskalnik na brskalniku Google Chrome. Komisija je ugotovila, da je to ravnanje nezakonito od leta 2012, ko je Google začel vključevati brskalnik Chrome v svoj paket aplikacij.

Prednamestitev lahko ustvarja teženje k ohranjanju obstoječega stanja. Uporabniki, ki imajo aplikacije za iskanje in brskanje prednameščene na svojih napravah, se verjetno ne bodo želeli ločiti od njih. Komisija je na primer našla dokaze, da je uporaba aplikacije Google Search stalno veliko višja na napravah s sistemom Android, na katerih je prednameščena, kot na napravah s sistemom Windows Mobile, pri katerih jo morajo uporabniki prenesti. To kaže tudi, da uporabniki ne prenašajo konkurenčnih aplikacij v takem številu, da bi to izravnalo znatno komercialno korist, pridobljeno s prednamestitvijo. V letu 2016 na primer:

  •          je bilo na napravah s sistemom Android (s prednameščenima aplikacijama Google Search in Chrome) več kot 95 % vseh iskalnih poizvedb opravljenih prek aplikacije Google Search,
  •          na napravah s sistemom Windows Mobile (na katerih aplikaciji Google Search in Chrome nista prednameščeni) pa je bilo manj kot 25 % vseh iskalnih poizvedb opravljenih prek aplikacije Google Search. Več kot 75 % iskalnih poizvedb je bilo izvedenih prek Microsoftovega iskalnika Bing, ki je prednameščen na napravah s sistemom Windows Mobile.

Googlova praksa je zato zmanjšala spodbude proizvajalcem za prednamestitev konkurenčnih aplikacij za iskanje in brskanje ter spodbude uporabnikom za prenos takih aplikacij. S tem se je zmanjšala zmožnost tekmecev, da učinkovito konkurirajo z Googlom.

Komisija je tudi podrobno ocenila Googlove trditve, da je bila vezava aplikacije Google Search in brskalnika Chrome potrebna, zlasti zato, da mu je omogočila denarno unovčitev njegove naložbe v sistem Android, in ugotovila, da niso utemeljene. Google samo z Google Play Store letno ustvari na milijarde dolarjev prihodkov, z naprav s sistemom Android zbere veliko podatkov, ki so dragoceni za njegovo dejavnost iskanja in oglaševanja, in bi tudi brez omejitev imel koristi od znatnega toka prihodkov iz oglaševanja pri iskanju.

2) Nezakonita plačila, pogojena z izključno prednamestitvijo aplikacije Google Search

Google je nekaterim največjim proizvajalcem naprav ter omrežnim operaterjem mobilne telefonije zagotovil precejšnje finančne spodbude, če so v celotnem portfelju svojih naprav s sistemom Android prednamestili izključno Google Search. To je škodilo konkurenci, saj je bistveno zmanjšalo spodbude za prednamestitev konkurenčnih aplikacij za iskanje.

Preiskava Komisije je pokazala, da konkurenčni iskalnik ne bi mogel proizvajalcu naprav ali omrežnemu operaterju mobilne telefonije nadomestiti izgube plačil deleža prihodkov s strani Googla in še vedno ustvarjati dobiček. Tudi če bi bil konkurenčni iskalnik prednameščen le na nekaterih napravah, bi to moralo proizvajalcu naprav ali omrežnemu operaterju mobilne telefonije zagotoviti nadomestilo za izgubo deleža prihodkov s strani Googla za vse naprave.

Komisija je v skladu z nedavno sodbo Sodišča EU v zadevi Intel med drugimi dejavniki proučila pogoje, pod katerimi so bile dodeljene spodbude, njihov znesek, tržni delež, zajet v teh sporazumih, in njihovo trajanje.

Na podlagi tega je Komisija ugotovila, da je bilo Googlovo ravnanje nezakonito med letoma 2011 in 2014. Leta 2013 (ko je Komisija začela proučevati to vprašanje) je Google začel postopoma odpravljati to zahtevo. Nezakonita praksa se je dejansko prenehala z letom 2014.

Komisija je podrobno ocenila tudi Googlove trditve, da je bila dodelitev finančnih spodbud za izključno prednamestitev aplikacije Google Search v celotnem portfelju naprav s sistemom Android potrebna. V zvezi s tem je Komisija zavrnila Googlovo trditev, da so bila plačila, ki so temeljila na ekskluzivnosti, potrebna, da bi proizvajalce naprav in omrežne operaterje mobilne telefonije prepričal, da proizvajajo naprave za ekosistem Android.

3) Nezakonito oviranje razvoja in distribucije konkurenčnih operacijskih sistemov Android

Google proizvajalcem naprav preprečuje uporabo alternativnih različic sistema Android, ki jih ni odobril (prilagojeni operacijski sistemi Android). Da bi lahko proizvajalci na svojih napravah prednamestili Googlove lastniške aplikacije, vključno s Play Store in Google Search, so se morali zavezati, da ne bodo razvijali ali prodajali naprav, ki imajo nameščene prilagojene operacijske sisteme Android. Komisija je ugotovila, da je Google s tem ravnanjem zlorabljal prevladujoč položaj od leta 2011, ko je dobil prevladujoč položaj na trgu trgovin z aplikacijami za mobilni operacijski sistem Android.

S to prakso se je zmanjšala možnost za razvoj in prodajo naprav, ki imajo nameščene prilagojene operacijske sisteme Android. Komisija je na primer našla dokaze, da je Googlovo ravnanje številnim velikim proizvajalcem preprečilo razvoj in prodajo naprav, ki temeljijo na Amazonovem prilagojenem operacijskem sistemu Android, t. i. Fire OS.

S takim ravnanjem je Google konkurentom tudi zaprl eno od pomembnih poti za predstavljanje aplikacij in storitev, zlasti storitev splošnega iskanja, ki bi lahko bile prednameščene na prilagojenih operacijskih sistemih Android. Ravnanje podjetja Google je torej neposredno vplivalo na uporabnike, saj jim je onemogočilo dostop do nadaljnjih inovacij in pametnih mobilnih naprav, ki temeljijo na alternativnih različicah operacijskega sistema Android. Povedano drugače, na podlagi te prakse je bil Google – in ne uporabniki, razvijalci aplikacij in trg – tisti, ki je dejansko odločil, kateri operacijski sistemi bi bili lahko uspešni.

Komisija je podrobno ocenila tudi Googlove trditve, da so bile te omejitve potrebne za preprečitev „fragmentacije“ ekosistema Android, in ugotovila, da niso utemeljene. Prvič, Google bi lahko zagotovil, da so naprave s sistemom Android, ki uporabljajo njegove lastniške aplikacije in storitve, skladne z njegovimi tehničnimi zahtevami, ne da bi preprečil pojavljanje prilagojenih operacijskih sistemov Android. Drugič, Google ni predložil nobenih verodostojnih dokazov za trditev, da bi pri prilagojenih operacijskih sistemih Android prihajalo do tehničnih napak ali da ti ne bi podpirali aplikacij.

Infographic

 

Učinki Googlovih nezakonitih praks

Komisija v svojem sklepu ugotavlja, da so te tri vrste zlorab del splošne Googlove strategije za utrditev njegovega prevladujočega položaja na področju splošnega spletnega iskanja v času, ko se pomen mobilnega interneta znatno povečuje.

Prvič, Googlove prakse konkurenčnim iskalnikom odrekajo možnosti za konkurenco na podlagi uspešnosti. Prakse vezave so zagotovile prednamestitev Googlovega iskalnika in brskalnika na praktično vseh napravah Google Android, plačila za ekskluzivnost pa so močno zmanjšala spodbudo za prednamestitev konkurenčnih iskalnikov. Google je tudi oviral razvoj prilagojenih operacijskih sistemov Android, ki bi lahko zagotovili platformo za povečanje prometa prek konkurenčnih iskalnikov. Googlova strategija je konkurenčnim iskalnikom prav tako preprečila, da bi zbrali več podatkov iz pametnih mobilnih naprav, vključno s podatki o iskanju in mobilni lokaciji, kar je Googlu pomagalo pri utrditvi prevladujočega položaja njegovega iskalnika.

Poleg tega so Googlove prakse škodile konkurenci in nadaljnjim inovacijam v širšem mobilnem prostoru in ne samo na področju spletnega iskanja, saj so preprečile, da bi drugi mobilni brskalniki uspešno konkurirali s prednameščenim brskalnikom Google Chrome. Google pa je oviral tudi razvoj prilagojenih operacijskih sistemov Android, ki bi lahko zagotovili platformo tudi za druge razvijalce aplikacij.

Posledice sklepa

Globa Komisije v višini 4 342 865 000 evrov upošteva trajanje in težo kršitev. V skladu s smernicami Komisije iz leta 2006 o globah (glej sporočilo za medije in MEMO) je bila globa izračunana na podlagi vrednosti prihodkov podjetja Google iz naslova storitev oglaševanja pri iskanju na napravah s sistemom Android v EGP.

Sklep Komisije od Googla zahteva, da v 90 dneh od sprejetja sklepa dokončno preneha s svojim nezakonitim ravnanjem.

Google mora ustaviti vse tri vrste praks in jih ne sme ponovno uporabiti. Sklep od Googla zahteva tudi, da se vzdrži vseh ukrepov, ki imajo enak ali enakovreden cilj ali učinek kot te prakse.

Sklep Googlu ne preprečuje, da bi vzpostavil razumen, pravičen in objektiven sistem, ki bi zagotavljal pravilno delovanje naprav s sistemom Android, ki uporabljajo njegove lastniške aplikacije in storitve, ne da bi to vplivalo na svobodo proizvajalcev naprav, da proizvajajo naprave, ki temeljijo na prilagojenih operacijskih sistemih Android.

Za zagotovitev skladnosti s sklepom Komisije je izključno odgovoren Google. Komisija bo pozorno spremljala, kako Google upošteva njen sklep, Googlu pa je naložena obveznost, da Komisijo obvešča o tem, kako bo izpolnjeval svoje obveznosti.

Če Google ne bo zagotovil skladnosti s sklepom Komisije, bo odgovoren za plačilo v višini do 5 % povprečnega dnevnega svetovnega prometa podjetja Alphabet, ki je njegova matična družba. Komisija bi morala takšno neupoštevanje sklepa ugotoviti v ločenem sklepu, plačilo pa bi se zahtevalo retroaktivno za obdobje, ko se je neupoštevanje sklepa začelo.

Google pa se bo moral soočiti tudi s civilnimi tožbami za odškodnino, ki jih lahko pri sodiščih držav članic vložijo osebe ali podjetja, na katere je vplivalo njegovo protikonkurenčno ravnanje. Nova direktiva EU o odškodninskih tožbah zaradi kršitve monopolnih pravil osebam, ki utrpijo škodo zaradi protikonkurenčnega ravnanja, omogoča, da lažje dobijo odškodnino.

Druge zadeve v zvezi z Googlom

Komisija je junija 2017 Googlu naložila globo v višini 2,42 milijarde evrov zaradi zlorabe prevladujočega položaja njegovega iskalnika z dajanjem nezakonite prednosti lastni storitvi primerjave cen. Trenutno dejavno spremlja upoštevanje zadevnega sklepa s strani podjetja Google.

Komisija prav tako še naprej preiskuje omejitve, ki jih je Google naložil nekaterim spletiščem tretjih oseb v zvezi s prikazovanjem oglasov Googlovih konkurentov pri iskanju (zadeva AdSense). Julija 2016 je Komisija predhodno ugotovila, da je Google zlorabil prevladujoč položaj v zadevi AdSense.

Ozadje

Današnji sklep je naslovljen na podjetji Google LLC (prej Google Inc.) in Alphabet Inc., matično družbo podjetja Google. Komisija je aprila 2015 začela postopek glede Googlovega ravnanja v zvezi z operacijskim sistemom Android, aprila 2016 pa je Googlu poslala obvestilo o nasprotovanju.

Člen 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in člen 54 Sporazuma EGP prepovedujeta zlorabo prevladujočega položaja.

Več informacij o tej preiskavi je na voljo na spletišču Komisije o konkurenci v javnem registru zadev pod številko zadeve 40099.

IP/18/4581

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar