Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Novi Svetovni atlas širjenja puščav kaže, da so naravni viri planeta pod največjim pritiskom doslej

Bruselj, 21. junija 2018

Skupno raziskovalno središče, znanstvena služba Evropske komisije, objavlja novo izdajo Svetovnega atlasa širjenja puščav in s tem daje na voljo orodje, s katerim bodo nosilci odločanja lahko izboljšali lokalno odzivanje na izgubo in degradacijo tal.

Atlas zagotavlja prvo celovito, na dokazih temelječo oceno degradacije tal na svetovni ravni in jasno kaže, kako nujni so popravni ukrepi. 

Evropski komisar za izobraževanje, kulturo, mlade in šport, pristojen za Skupno raziskovalno središče, Tibor Navracsics je dejal: „Od zadnje izdaje Svetovnega atlasa širjenja puščav pred dvajsetimi leti so se pritiski na zemljišča in tla izredno povečali. Če želimo ohraniti naš planet za prihodnje generacije, moramo nujno spremeniti naše ravnanje s temi dragocenimi viri. Ta nova in veliko naprednejša izdaja atlasa oblikovalcem politik po vsem svetu daje celovit in lahko dostopen vpogled v degradiranost tal, vzroke zanjo in možne popravne ukrepe za boj proti širjenju puščav in obnovo degradiranih zemljišč.“ 

Komisar za okolje, pomorske zadeve in ribištvo Karmenu Vella je dodal: „Svetovni atlas širjenja puščav nam bo pomagal razumeti vse bolj pereč problem širjenja puščav in degradacije tal ter najti rešitve zanj. Atlas kaže, da širjenje puščav vedno bolj pesti tudi EU, kar daje še večji pomen ukrepom za zaščito tal ter trajnostno rabo zemljišč in vode na področjih politik, kot so kmetijstvo, gozdarstvo, energetika in podnebne spremembe. Tak pristop se priporoča v Tematski strategiji EU za varstvo tal in je naše najboljše upanje za nevtraliziranje degradacije v skladu s cilji trajnostnega razvoja do leta 2030.“ 

Atlas podaja primere, kako lahko človekova dejavnost pripelje vrste na rob izumrtja, ogrozi prehransko varnost, okrepi učinke podnebnih sprememb in povzroči razseljevanje ljudi. 

Glavne ugotovitve kažejo, da so zaradi rasti prebivalstva in sprememb naših vzorcev potrošnje naravni viri planeta pod največjim pritiskom doslej:

  • več kot 75 % kopne površine Zemlje je že degradiranih, do leta 2050 pa bi ta delež lahko presegel 90 %;

  • skupna površina zemljišč, ki na svetu vsako leto na novo degradira, je velika kot polovica Evropske unije (4,18 milijona km²), največ takšnih zemljišč pa se nahaja v Afriki in Aziji;

  • ocenjuje se, da gospodarski stroški degradacije tal za EU znašajo na desetine milijard evrov letno;

  • po ocenah naj bi se zaradi degradacije tal in podnebnih sprememb svetovni donos poljščin do leta 2050 zmanjšal za približno 10 %. To se bo večinoma zgodilo v Indiji, na Kitajskem in v podsaharski Afriki, kjer bi se zaradi degradacije tal pridelek lahko celo prepolovil;

  • zaradi pospešenega krčenja gozdov bo težje blažiti učinke podnebnih sprememb;

  • ocenjuje se, da bo zaradi težav, povezanih s pomanjkanjem zemeljskih virov, do leta 2050 razseljenih do 700 milijonov ljudi, do konca stoletja pa bi ta številka lahko dosegla 10 milijard. 

Čeprav je degradacija tal svetovni problem, se pojavlja lokalno in zahteva lokalne rešitve. Za zajezitev degradacije tal in izgube biotske raznovrstnosti sta potrebna večja zavezanost in učinkovitejše sodelovanje na lokalni ravni. 

Nadaljnje širjenje kmetijstva, ki je eden glavnih vzrokov za degradacijo tal, bi se lahko omejilo s povečanjem donosa poljščin na obstoječih kmetijskih zemljiščih, prehodom na pretežno rastlinsko prehrano, uživanjem živalskih beljakovin iz trajnostnih virov ter zmanjšanjem izgub hrane in živilskih odpadkov. 

Atlas podaja jasen pregled glavnih razlogov za degradacijo tal na svetovni ravni. Vsebuje tudi veliko dejstev, napovedi in globalnih sklopov podatkov, ki se lahko uporabijo za prepoznavanje pomembnih biofizikalnih in socialno-ekonomskih procesov, ki lahko samostojno ali skupaj vodijo v netrajnostno rabo zemljišč in degradacijo tal. 

Ozadje 

V okviru agende Združenih narodov za trajnostni razvoj so se svetovni voditelji do leta 2030 zavezali k boju proti širjenju puščav, obnovi degradiranih zemljišč in tal, tudi zemljišč, prizadetih zaradi širjenja puščav, suše in poplav, ter prizadevanjem za svet brez degradacije tal. Na svetovni ravni je širjenje puščav obravnavano v Konvenciji Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji (UNCCD), degradacija tal pa v Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja in Konvenciji o biotski raznovrstnosti. Zaradi pomembnosti degradacije tal in širjenja puščav je bil sprejet cilj trajnostnega razvoja 15.3, ki stremi k svetu brez degradacije tal. 

Zaradi širjenja puščav je prizadetih 8 % ozemlja EU, zlasti v Južni, Vzhodni in Srednji Evropi. Te regije, ki skupaj merijo okoli 14 milijonov hektarov, kažejo visoko občutljivost na širjenje puščav. Trinajst držav članic je v okviru UNCCD oznanilo, da so prizadete zaradi širjenja puščav, in sicer so to Bolgarija, Grčija, Španija, Hrvaška, Ciper, Italija, Latvija, Madžarska, Malta, Portugalska, Romunija, Slovenija in Slovaška. EU je v celoti zavezana zaščiti tal in spodbujanju trajnostne rabe zemljišč ter svoje zaveze upošteva pri pripravi predlogov na področjih energetike, kmetijstva, gozdarstva, podnebnih sprememb, raziskav in drugih področjih. 

Danes objavljeni novi izvod atlasa je bil pripravljen na podlagi novih metod obdelave podatkov, ki jih uporabljajo znanstveniki v EU, s pomočjo tisočev visokozmogljivih računalnikov in 1,8 petabajta satelitskih podatkov. Takšna količina podatkov ustreza 2,7 milijonom plošč CD-ROM oziroma več kot 6 letom neprekinjenega videozapisa v polni visoki ločljivosti. Prva izdaja atlasa je bila objavljena leta 1992 pred svetovnim vrhom v Riu de Janeiru, druga pa skupaj z nekaj dodatnimi študijami primerov leta 1998. 

Več informacij

Novi Svetovni atlas širjenja puščav 

Informativno gradivo Skupnega raziskovalnega središča

 

IP/18/4202

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar