Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Proračun EU: za 4,8 milijarde evrov financiranja na področju varnosti za Evropo, ki varuje

Strasbourg, 13. junija 2018

Komisija za naslednji dolgoročni proračun EU za obdobje 2021–2027 predlaga občutno povečanje financiranja na področju varnosti, in sicer s sedanjih 3,5 milijarde evrov na 4,8 milijarde evrov.

Sredstva EU lahko ob čedalje bolj zapletenih grožnjah z vse bolj mednarodnim značajem prispevajo k oblikovanju Unije, ki je odporna na prihodnje varnostne izzive in bolje opremljena za odzivanje na izredne razmere. 2,5 milijarde evrov v okviru okrepljenega Sklada za notranjo varnost dopolnjuje skoraj 1,2 milijarde evrov za varnejšo razgradnjo jedrskih objektov v nekaterih državah članicah, tu pa je še 1,1 milijarde evrov za močnejše agencije EU na področju varnosti.

Prvi podpredsednik Frans Timmermans je povedal: „Občutek varnosti doma in pri sprehajanju po ulicah je ena izmed najbolj temeljnih človekovih pravic. Evropejci od svojih vlad in Evropske unije pričakujejo, da jim bodo to varnost zagotovile. Prožnejše financiranje na področju varnosti, ki je prilagojeno posebnim potrebam držav članic, bo Evropejcem zagotovilo boljšo zaščito, ki si jo tudi zaslužijo. “

Evropski komisar za migracije, notranje zadeve in državljanstvo Dimitris Avramopoulos je povedal: „Ko gre za varnost in zaščito državljanov, ne smemo skopariti s prizadevanji, prav tako pa tudi ne z denarjem. Zato za tretjino povečujemo proračun za varnost v naslednjih letih, da bo znašal 4,8 milijarde evrov. S tem državam članicam pomagamo k boljši pripravljenosti na varnostne izzive v prihodnosti in nepredvidene izredne razmere. Za svoje državljane gradimo varnejšo in odpornejšo Evropo. Evropo, ki varuje.“

Evropski komisar za varnostno unijo Julian King je povedal: „Potrebujemo odločen odziv na večdimenzionalne in nenehno razvijajoče se varnostne grožnje, ki jih za nas prestavljajo teroristi in storilci kaznivih dejanj. Odziv, ki ne bo podvajal prizadevanj držav članic, temveč jih bo dopolnjeval s povezovanjem elementov znotraj meja EU in onkraj njih. Današnji predlog za močno okrepljen Sklad za notranjo varnost omogoča prav to; odpornejšo Evropo kot temelj za učinkovito in pravo varnostno unijo.“

Okrepljen Sklad za notranjo varnost

Zaščita državljanov je sicer v prvi vrsti v pristojnosti držav članic, vendar ima Evropska unija ključno vlogo pri podpiranju njihovih prizadevanj. Zato Komisija danes predlaga, naj se obseg Sklada za notranjo varnost, ki je ključni finančni instrument za podporo državam članicam na področju varnosti, več kot podvoji, in sicer z ene milijarde evrov na 2,5 milijarde evrov. Novi sklad bo zajemal:

  • nov sklop ciljev: Okrepljeni Sklad za notranjo varnost bo imel tri nove cilje, osredotočene na: (1) več izmenjevanja informacij med organi kazenskega pregona v EU; (2) okrepitev čezmejnih skupnih operacij in (3) okrepitev zmogljivosti za boj proti kriminalu in njegovo preprečevanje ter za boj proti radikalizaciji. To bo državam članicam nudilo bolj prilagodljivo in učinkovitejšo podporo pri izpolnjevanju ciljev na prednostnih varnostnih področjih. To so: boj proti terorizmu in radikalizaciji; huda kazniva dejanja in organizirani kriminal; kibernetska kriminaliteta ter zaščita žrtev kaznivih dejanj;
  • večjo prožnost in boljše odzivanje v izrednih razmerah: iz sklada bo 1,5 milijarde evrov dodeljenih državam članicam za izgradnjo dolgoročne odpornosti na področju varnosti. Preostala milijarda evrov bo rezerva za nepredvidene varnostne izzive, kar bo omogočalo hiter odziv na izredne razmere in usmerjanje sredstev k tistim državam članicam, ki jih najbolj potrebujejo;
  • boljše usklajevanje politik EU: varnost je vprašanje, ki se razvija in zajema vse sektorje, zato zahteva usklajeno ukrepanje EU. Okrepljeni Sklad za notranjo varnost bo učinkoviteje sodeloval z drugimi skladi EU, vključno s skladi kohezijske politike in programom Obzorje Evropa, ter Skladom za integrirano upravljanje meja in Skladom za azil in migracije, da se zagotovi kar najbolj učinkovito odzivanje EU na varnostne izzive na vseh področjih;
  • močno zunanjo razsežnost: varnost je svetovno vprašanje in naša varnost doma je odvisna od tega, kako ukrepamo zunaj meja EU. Sklad za notranjo varnost bo še naprej podpiral ukrepe v državah, ki niso članice EU, obenem pa zagotavljal celovito dopolnjevanje s prednostnimi nalogami notranje varnosti Unije in splošnimi cilji v teh državah;
  • okrepitev agencij EU: zunaj okvira tega sklada bo ločeno predstavljenih in namenjenih skoraj 1,1 milijarde evrov za nadaljnjo krepitev agencij EU na področju varnosti, in sicer Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (EUROPOL), Agencije Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL) in Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA).

Trajna varnost razgradnje jedrskih elektrarn

Programi pomoči EU pri razgradnji jedrskih elektrarn so namenjeni pomoči državam članicam pri postopkih zapiranja tistih jedrskih objektov, ki so v zadnji fazi življenjskega cikla, in hkratnemu zagotavljanju najvišje ravni varnosti. V obdobju 2021–2027 bo Unija še naprej zagotavljala strogo ciljno usmerjeno finančno podporo v znesku 118 milijonov evrov za razgradnjo jedrskih elektrarn v Bolgariji in na Slovaškem ter v znesku 552 milijonov evrov za razgradnjo jedrskih elektrarn v Litvi. Dodatnih 348 milijonov evrov bo dodeljenih za razgradnjo objektov za jedrske raziskave Evropske komisije in ravnanje z njihovimi radioaktivnimi odpadki, 160 milijonov evrov pa bo namenjenih za podporo splošni jedrski varnosti in zaščitnim ukrepom.

Komisija predlaga tudi okrepitev mehanizma EU na področju civilne zaščite prek sistema rescEU v obsegu 1,4 milijarde evrov. Gre za dodatna sredstva poleg 4,8 milijarde evrov za prihodnje financiranje na področju varnosti.

Nadaljnji koraki

Hiter dogovor o splošnem dolgoročnem proračunu EU in njegovih sektorskih predlogih je ključnega pomena, da bi sredstva EU čim prej začela dajati konkretne rezultate.

Zamude, podobne tistim na začetku tekočega proračunskega obdobja 2014–2020, bi pomenile: da 5 000 delavcev na terenu, vključno z učitelji, mladinskimi delavci, policisti in zaporniškim osebjem, ne bi moglo deliti svojih izkušenj pri preprečevanju radikalizacije; da enota EU za prijavljanje internetnih vsebin v okviru Europola internetnim platformam ne bi mogla naznaniti več kot 40 000 primerov nasilnih ekstremističnih spletnih vsebin in da si države članice ne bi mogle izmenjati pomembnih varnostnih informacij, tudi prek schengenskega informacijskega sistema (SIS), v katerem je bilo v letu 2017 opravljenih pet milijard preverjanj.

Če bi bil dogovor o naslednjem dolgoročnem proračunu dosežen v letu 2019, bi bil zagotovljen nemoten prehod s sedanjega dolgoročnega proračuna za obdobje 2014–2020 in s tem predvidljivo in neprekinjeno financiranje v korist vseh.

Ozadje

Varnost je politična prednostna naloga že vse od začetka mandata Junckerjeve Komisije – od političnih usmeritev predsednika Junckerja iz julija 2014 do zadnjega govora o stanju v Uniji z dne 13. septembra 2017. 

Vendar sta obseg in resnost begunske krize v letih 2015 in 2016 Evropo presenetila. EU je za mobilizacijo dodatnih sredstev za preprečevanje humanitarne krize in omogočanje skupnega odziva na ta izziv brez primere ter na nove varnostne grožnje uporabila vso prožnost, ki je bila na voljo v okviru sedanjega proračuna. Ob prvotni dodelitvi za obdobje 2014–2020 v višini 6,9 milijarde evrov za Sklad za azil, migracije in vključevanje ter Sklad za notranjo varnost (meje in policija) je bilo mobiliziranih dodatnih 3,9 milijarde evrov. Tako je bilo za migracije, upravljanje meja in notranjo varnost namenjenih 10,8 milijarde evrov, pri čemer to niti ne vključuje obsežnega financiranja za reševanje begunske krize zunaj EU.

Komisija na podlagi preteklih izkušenj zdaj predlaga podvojitev sredstev na vseh navedenih področjih, pri čemer bo 10,4 milijarde evrov namenjenih za migracije, 9,3 milijarde evrov za upravljanje meja, 2,5 milijarde evrov za notranjo varnost in 1,2 milijarde evrov za varnejšo razgradnjo jedrskih objektov v nekaterih državah članicah – skupaj torej več kot 23 milijard evrov.

Poleg tega se bo podpora agencijam EU za upravljanje varnosti, meja in migracij povečala s 4,2 milijarde evrov na 14 milijard evrov.

Več informacij

Vprašanja in odgovori – Proračun EU: Okrepljeno financiranje varnosti za obdobje 2021–2027

Pravno besedilo in informativni pregledi:

Sklad za notranjo varnost

  • Informativni pregled – proračun EU za prihodnost: Sklad za notranjo varnost
  • Predlog uredba o vzpostavitvi Sklada za notranjo varnost
  • Priloge k uredbi o vzpostavitvi Sklada za notranjo varnost

Razgradnja jedrskih elektrarn

  • Informativni pregled – proračun EU za prihodnost: Jedrska varnost in razgradnja jedrskih elektrarn
  • Predlog uredbe Sveta o vzpostavitvi programa pomoči pri razgradnji jedrske elektrarne Ignalina v Litvi
  • Predlog uredbe Sveta o vzpostavitvi namenskega finančnega programa za razgradnjo jedrskih objektov in ravnanje z radioaktivnimi odpadki ter razveljavitvi Direktive Sveta (Euratom)
  • Poročilo o oceni in izvajanju programov pomoči EU pri razgradnji jedrskih elektrarn v Bolgariji, Litvi in na Slovaškem

Mehanizem Unije na področju civilne zaščite (rescEU)

  • Informativni pregled – proračun EU za prihodnost: RescEU, mehanizem Unije na področju civilne zaščite

 Več informacij o proračunu Unije za prihodnost

 

IP/18/4125

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar