Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Proračun EU: Komisija predlaga obsežno povečanje financiranja za trdnejše meje in migracije

Bruselj, 12. junija 2018

Komisija za naslednji dolgoročni proračun EU za obdobje 2021–2027 predlaga skoraj trikratno povečanje financiranja za migracije in upravljanje meja, in sicer na 34,9 milijarde evrov v primerjavi s 13 milijardami evrov v prejšnjem obdobju.

Predlog Komisije je odziv na povečane izzive na področju migracij, mobilnosti in varnosti, pri čemer so prožnejši instrumenti financiranja za obravnavo nepredvidenih migracijskih dogodkov in varovanje meja v središču novega proračuna. Vzpostavljen bo nov poseben sklad za integrirano upravljanje meja, Evropska agencija za mejno in obalno stražo pa bo dodatno okrepljena z novimi stalnimi enotami, sestavljenimi iz približno 10 000 mejnih policistov. Novi sklad za meje bo s financiranjem opreme za carinske kontrole tudi podpiral države članice pri izvajanju teh kontrol.

Prvi podpredsednik Komisije Frans Timmermans je dejal: „Glede na pretekle izkušnje in dejstvo, da bodo migracije izziv tudi v prihodnosti, predlagamo neprimerljivo povečanje financiranja. Okrepitev naših skupnih meja EU, zlasti z evropsko mejno in obalno stražo, bo še naprej pomembna prednostna naloga. S prožnejšimi instrumenti financiranja bomo vedno in povsod pripravljeni hitro podpreti države članice, zlasti v primeru krize.“

Evropski komisar za migracije, notranje zadeve in državljanstvo Dimitris Avramopulos je povedal: „Boljše upravljanje zunanjih meja in migracije bodo v prihodnjih letih še naprej ključne prednostne naloge za EU, države članice in državljane. Večji izzivi zahtevajo več sredstev, zato predlagamo skoraj trikratno povečanje proračuna na tem področju. Povečano financiranje bo ključno za dosego političnih prednostnih nalog, kot so okrepitev varovanja zunanjih meja, nadaljnja zaščita za osebe, ki jo potrebujejo, boljša podpora zakonitih migracij in prizadevanj za vključevanje, preprečevanje nedovoljenih migracij ter učinkovito in hitro vračanje nezakonito prebivajočih oseb.“

Evropski komisar za gospodarske in finančne zadeve, obdavčenje in carino Pierre Moscovici je dejal: „115 000 carinskih uradnikov EU ima osrednjo vlogo pri zaščiti državljanov pred ponarejenim ali nevarnim blagom ali drugimi oblikami nedovoljene trgovine. Da bi jim pomagali pri tej pomembni nalogi, predlagamo nov sklad v vrednosti 1,3 milijarde evrov za države članice EU za nabavo najsodobnejše carinske opreme. Ob 50. obletnici carinske unije prihodnji mesec moramo zagotoviti, da bo ta še uspešnejša.“

Med begunsko krizo leta 2015 in 2016 je bila finančna in tehnična podpora EU državam članicam ključna pri podpiranju držav članic pod pritiskom, razvoju zmogljivosti za iskanje in reševanje, pospeševanju vračanja ter boljšem upravljanju zunanjih meja. Komisija na podlagi preteklih izkušenj predlaga skoraj trikratno povečanje financiranja za ključno področje migracij in upravljanja meja.

1. Varovanje zunanjih meja EU

Učinkovito varovanje zunanjih meja EU je ključno za upravljanje migracij in zagotavljanje notranje varnosti. Poleg tega trdne zunanje meje omogočajo EU, da ohranja schengensko območje brez kontrol na notranjih mejah. Komisija predlaga, da se dodeli 21,3 milijarde evrov za upravljanje meja na splošno in da se vzpostavi nov sklad za integrirano upravljanje meja v vrednosti več kot 9,3 milijarde evrov.

Ključne značilnosti novega sklada so:

ustrezne prednostne naloge:

  • okrepitev zunanjih meja EU: z novim skladom se bo nadaljevalo in nadgradilo delo iz preteklih let za boljše varovanje meja EU, in sicer z ustanovitvijo evropske mejne in obalne straže, sistematičnimi kontrolami na mejah ter novimi obsežnimi in interoperabilnimi informacijskimi sistemi, vključno s prihodnjim sistemom vstopa/izstopa. Financiranje bo usmerjeno v boj proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi, prestrezanje in onesposabljanje oseb, ki predstavljajo grožnjo, podporo za iskanje in reševanje na morju, opremo in usposabljanje za mejne policiste ter hitro operativno podporo državam članicam pod pritiskom;
  • trdnejša in učinkovitejša vizumska politika: sklad bo zagotovil nadaljnji razvoj in posodobitev vizumske politike EU, povečal varnost in ublažil tveganja nedovoljenih migracij;

– podpora državam članicam: novi sklad bo zagotovil dolgoročna sredstva v višini 4,8 milijarde evrov za podporo ukrepom držav članic za upravljanje meja in vizumski politiki. Financiranje bo natančno odražalo potrebe držav članic, v okviru vmesnega pregleda pa se bodo upoštevali novi ali dodatni pritiski. Vsaka država članica bo prejela fiksen znesek v višini 5 milijonov evrov, preostanek pa bo porazdeljen glede na delovno breme, pritisk in stopnjo ogroženosti na zunanjih kopenskih mejah (30 %), zunanjih morskih mejah (35 %), letališčih (20 %) in konzularnih uradih (15 %);

prožen in hiter odziv: 3,2 milijarde evrov bo namenjenih ciljno usmerjeni podpori državam članicam, projektom na ravni EU in obravnavi nujnih potreb. Novi sklad je zasnovan tako, da bo zagotavljal zadostno prožnost za usmerjanje nujnih sredstev državam članicam, kadar bo to potrebno, ter obravnavo morebitnih novih in kritičnih prednostnih nalog;

– boljša oprema za carinske kontrole na zunanjih mejah: novi instrument bo zagotovil 1,3 milijarde evrov za pomoč državam članicam pri nabavi, vzdrževanju in zamenjavi najsodobnejše carinske opreme, kot so novi skenerji, sistemi za avtomatsko prepoznavanje registrskih tablic, psi sledniki in mobilni laboratoriji za analizo vzorcev;

– okrepitev agencij EU za upravljanje meja: zunaj okvira tega sklada bo več kot 12 milijard evrov namenjenih nadaljnji krepitvi Evropske agencije za mejno in obalno stražo ter agencije eu-LISA, pri čemer bo predlog o tem predstavljen ločeno.

2. Migracije: podpiranje trdne, realistične in pravične politike

Komisija v okviru novega Sklada za azil in migracije predlaga povečanje financiranja za migracije za 51 % oziroma na 10,4 milijarde evrov. Sklad bo podpiral prizadevanja držav članic na treh ključnih področjih, tj. azil, zakonite migracije in vključevanje ter preprečevanje nedovoljenih migracij in vračanje. Ključne značilnosti novega sklada so:

ustrezne prednostne naloge: novi sklad bo še naprej zagotavljal pomembno podporo nacionalnim azilnim sistemom in bo obnovil osredotočenost na usmerjanje financiranja EU v najbolj pereča vprašanja, kot so:

  • močnejši in učinkovitejši evropski azilni sistem: sklad bo pomagal okrepiti in razviti vse vidike skupnega evropskega azilnega sistema, vključno z njegovo zunanjo razsežnostjo;
  • večja podpora zakonitim migracijam in vključevanju: sklad bo zagotovil dodatna sredstva za podporo zgodnjemu in kratkoročnemu vključevanju državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo v EU, to pa bo podprto s financiranjem v okviru kohezijskih skladov za dolgoročnejše socialno-ekonomsko vključevanje;
  • hitrejše in pogostejše vrnitve: sklad bo podpiral bolj usklajen pristop k preprečevanju nedovoljenih migracij, izboljšal učinkovitost vrnitev in dodatno okrepil sodelovanje s tretjimi državami pri ponovnem sprejemu;

– podpora državam članicam: sklad bo zagotovil dolgoročno financiranje v višini 6,3 milijarde evrov za podporo državam članicam pri upravljanju migracij, pri čemer ta znesek odraža potrebe držav članic. V okviru vmesenga pregleda se bodo upoštevali novi ali dodatni pritiski. Vsaka država članica bo prejela fiksen znesek v višini 5 milijonov evrov, preostanek pa bo porazdeljen glede na oceno pritiskov in deleže na področju azila (30 %), zakonitih migracij in vključevanja (30 %) ter prepečevanja nedovoljenih migracij in vračanja (40 %);

boljša pripravljenost: 4,2 milijarde evrov bo rezerviranih za ciljno usmerjeno podporo državam članicam, projekte z resnično evropsko dodano vrednostjo, kot so preselitve, ali za odzivanje na nujne potrebe in usmerjanje nujnih sredstev državam članicam, kadar in kjer bo to potrebno;

boljše usklajevanje med različnimi instrumenti financiranja EU: Sklad za azil in migracije bo podprt z dodatnimi sredstvi v okviru instrumentov zunanje politike EU za okrepitev sodelovanja s partnerskimi državami pri migracijah, vključno s prizadevanji za odpravo nedovoljenih migracij, izboljšanje priložnosti v državah izvora ter okrepitev sodelovanja pri vračanju, ponovnem sprejemu in zakonitih migracijah;

– okrepitev agencij EU: zunaj okvira tega sklada bo skoraj 900 milijonov evrov namenjenih nadaljnji krepitvi nove Agencije Evropske unije za azil, pri čemer bo predlog o tem predstavljen ločeno.

Nadaljnji koraki

Hiter dogovor o splošnem dolgoročnem proračunu EU in njegovih sektorskih predlogih je ključnega pomena, da bi sredstva EU čim prej začela dajati konkretne rezultate.

Zamude bi lahko ogrozile sposobnost Evropske unije za odzivanje na morebitne prihodnje krize, projekti, kot so vseevropski programi pomoči pri prostovoljnem vračanju in ponovnem sprejemu ter nadaljnje financiranje EU za preselitve, pa bi lahko ostali brez pomembnih sredstev.

Dogovor o naslednjem dolgoročnem proračunu v letu 2019 bi zagotovil nemoten prehod s trenutnega dolgoročnega proračuna (2014–2020) na novega ter predvidljivo in neprekinjeno financiranje v korist vseh.

Ozadje

Upravljanje meja in migracije so politična prednostna naloga že od začetka mandata Junckerjeve Komisije, in sicer od političnih usmeritev predsednika Junckerja iz julija 2014 do zadnjega govora o stanju v Uniji z dne 13. septembra 2017. 

Vendar sta obseg in nujnost begunske krize v letih 2015 in 2016 presenetila Evropo. Da bi EU preprečila humanitarno krizo ter omogočila skupen odziv na enega največjih izzivov doslej in tudi na nove varnostne grožnje, je v okviru sedanjega proračuna izkoristila vse možnosti za prožnost za zagotovitev dodatnih sredstev. Poleg prvotno dodeljenih sredstev v višini 6,9 milijarde evrov za Sklad za azil, migracije in vključevanje ter Sklad za notranjo varnost (meje in policija) za obdobje 2014–2020 je bilo za migracije, upravljanje meja in notranjo varnost zagotovljenih dodatnih 3,9 milijarde evrov, kar skupaj znaša 10,8 milijarde evrov, pri čemer to ne vključuje obsežnih sredstev za obravnavo begunske krize zunaj EU.

Komisija na podlagi preteklih izkušenj predlaga podvojitev financiranja na vseh področjih, in sicer na 10,4 milijarde evrov za migracije, 9,3 milijarde evrov za upravljanje meja, 2,5 milijarde evrov za notranjo varnost in 1,3 milijarde evrov za varnejšo opustitev jedrskih dejavnosti v nekaterih državah članicah, kar skupaj znaša več kot 23 milijard evrov.

Poleg tega se bo podpora agencijam EU za upravljanje varnosti, meja in migracij povečala s 4,2 milijarde evrov na 14 milijard evrov.

Več informacij

Pogosta vprašanja – Prihodnje financiranje EU za meje in migracije

Pravna besedila in informativni pregledi:

  • Uredba o vzpostavitvi Sklada za azil in migracije
  • priloge k uredbi o vzpostavitvi Sklada za azil in migracije
  • Uredba o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo za opremo za carinske kontrole
  • priloge k uredbi o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo za opremo za carinske kontrole
  • Uredba o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizume
  • priloge k uredbi o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizume
  • Ocena učinka programa večletnega finančnega okvira
  • Ocena učinka: povzetek
  • Informativni pregled – Proračun EU za prihodnost – Migracije: podpiranje trdne, realistične in pravične politike
  • Informativni pregled – Proračun EU za prihodnost – Varovanje zunanjih meja EU

Več informacij o proračunu EU za prihodnost je na voljo tukaj

Spletišče komisarja Dimitrisa Avramopulosa

Spremljajte komisarja Dimitrisa Avramopulosa na Twitterju

Spletišče komisarja Pierra Moscovicija

Spremljajte komisarja Pierra Moscovicija na Twitterju

 

 

 

IP/18/4106

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar