Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Proračun EU: Komisija predlaga najambicioznejši program za raziskave in inovacije doslej

Bruselj, 7. junija 2018

Komisija predlaga iz naslednjega dolgoročnega proračuna EU za obdobje 2021–2027 za raziskave in inovacije nameniti 100 milijard evrov.

Novi program Obzorje Evropa bo temeljil na dosežkih in uspehu prejšnjega programa na področju raziskav in inovacij (Obzorje 2020) in bo EU pomagal ohraniti svetovno vodilno mesto na področju raziskav in inovacij. Obzorje Evropa je najambicioznejši program na področju raziskav in inovacij doslej.

Podpredsednik Evropske komisije Jyrki Katainen , pristojen za delovna mesta, rast, naložbe in konkurenčnost, je dejal: „Vlaganje v raziskave in inovacije je vlaganje v prihodnost Evrope. Financiranje EU je skupinam v različnih državah in znanstvenih disciplinah omogočilo sodelovanje in nepredstavljiva odkritja. S tem je Evropa postala vodilna na področju raziskav in inovacij v svetovnem merilu. S programom Obzorje Evropa želimo nadgraditi ta uspeh in še naprej pozitivno vplivati na življenja državljanov in družbe kot celote.“

Evropski komisar za raziskave, znanost in inovacije Carlos Moedas je dodal: „Obzorje 2020 je ena izmed največjih evropskih zgodb o uspehu. Novi program Obzorje Evropa pa ima še višje cilje. V njegovem okviru želimo povečati sredstva za Evropski raziskovalni svet in s tem okrepiti vodilno vlogo EU v svetovnem merilu na znanstvenem področju ter ponovno vključiti državljane z zastavljanjem ambicioznih novih nalog za raziskave v EU. Predlagamo tudi nov Evropski svet za inovacije, s katerim bi posodobili financiranje prelomnih inovacij v Evropi.“

Program Obzorje Evropa bo znanstveno odličnost še naprej spodbujal s štipendijami in izmenjavami v okviru Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) in ukrepov Marie Skłodowska-Curie, med drugim pa bo uvedel naslednje novosti:

  • Evropski svet za inovacije, ki bo EU pomagal prevzeti vodilno vlogo pri inovacijah, ki ustvarjajo nove trge: S predlogom Komisije se vzpostavlja storitev „vse na enem mestu“ za prenos najobetavnejših in prelomnih tehnologij iz laboratorijev v tržno uporabo ter pomoč najinovativnejšim zagonskim podjetjem in podjetjem na splošno pri nadgrajevanju njihovih zamisli. Novi Evropski svet za inovacije bo pomagal prepoznati in financirati hitro razvijajoče se inovacije z visokim tveganjem, a tudi velikim potencialom za ustvarjanje popolnoma novih trgov. Inovatorjem bo zagotovil neposredno podporo zlasti z dvema instrumentoma financiranja: enim za začetne faze in drugim za razvoj in uvajanje na trg. Dopolnjeval bo Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT).

  • Nove naloge za raziskave in inovacije po vsej EU s poudarkom na družbenih izzivih in industrijski konkurenčnosti: Komisija bo začela izvajati naloge s pogumnimi in ambicioznimi cilji ter močno evropsko dodano vrednostjo pri reševanju vprašanj, ki zadevajo naše vsakdanje življenje. Te bodo lahko zajemale vse, od boja proti raku do čistejšega prometa ali oceanov brez plastike. Te naloge bodo sooblikovali državljani, zainteresirane strani, Evropski parlament in države članice.

  • Zagotavljanje čim večjega izkoriščanja inovacijskega potenciala po EU: Podvojena bo podpora državam članicam EU, ki zaostajajo v svojih prizadevanjih za čim boljše izkoriščanje nacionalnega raziskovalnega in inovacijskega potenciala. Poleg tega bo zaradi novih sinergij s strukturnimi in kohezijskim skladom lažje usklajevati in združevati financiranje ter regijam pomagati pri sprejemanju inovacij.

  • Večja odprtost: Načelo „odprte znanosti“ bo postalo način delovanja programa Obzorje Evropa, ki bo zahteval odprt dostop do publikacij in podatkov. To bo pripomoglo k uvajanju na trg in povečalo možnosti za inovacije na podlagi rezultatov, pridobljenih s financiranjem EU.

  • Nova generacija evropskih partnerstev in tesnejše sodelovanje z drugimi programi EU: V programu Obzorje Evropa bodo racionalizirana številna partnerstva, ki jih EU soprogramira ali sofinancira s partnerji, npr. z industrijo, civilno družbo in finančnimi ustanovami. S tem bodo postala učinkovitejša in uspešnejša pri izpolnjevanju prednostnih nalog evropske politike. Program bo spodbujal dejanske in operativne povezave z drugimi prihodnjimi programi EU, kot so kohezijska politika, evropski obrambni sklad, program za digitalno Evropo in Instrument za povezovanje Evrope, pa tudi z mednarodnim projektom ITER na področju fuzijske energije.

Znanstvena služba Komisije Skupno raziskovalno središče (JRC) bo še naprej prispevala znanstveno svetovanje, tehnično podporo in namenske raziskave. 

Predlagana proračunska sredstva, dodeljena za obdobje 2021–2027, v višini 100 milijard evrov vključujejo 97,6 milijarde evrov v okviru programa Obzorje Evropa (od tega bo 3,5 milijarde evrov dodeljenih v okviru sklada InvestEU) in 2,4 milijarde evrov za program Euratoma za raziskave in usposabljanje. Program Euratoma, iz katerega se financirajo raziskave in usposabljanje na področju jedrske varnosti, zaščite in varstva pred sevanji, bo imel večji poudarek na neenergetskih aplikacijah, na primer v zdravstvu in medicinski opremi. Prav tako bo podpiral mobilnost jedrskih raziskovalcev v okviru ukrepov Marie Skłodowska-Curie.

Naslednji koraki

Hiter dogovor o splošnem dolgoročnem proračunu EU in njegovih sektorskih predlogih je ključnega pomena, da bi sredstva EU čim prej začela dajati konkretne rezultate. Zamude bi najbistrejše evropske ume prisilile v iskanje priložnosti drugod. To bi pomenilo izgubo na tisoče delovnih mest na področju raziskav in škodilo konkurenčnosti Evrope. Na vseh področjih, od temeljnih raziskav do inovacij, ki ustvarjajo nove trge, bi se upočasnil napredek, npr. v zdravstvu, podnebnih ukrepih, zelenem prometu in trajnostnem kmetijstvu. Prav tako bi se zakasnile rešitve za zdravljenje raka, emisije toplogrednih plinov, pametne avtomobile in zdravo prehrano.

Če bi bil dogovor o naslednjem dolgoročnem proračunu dosežen v letu 2019, bi bil zagotovljen nemoten prehod med sedanjim dolgoročnim proračunom za obdobje 2014–2020 in novim proračunom ter s tem predvidljivo in neprekinjeno financiranje v korist vseh.

Ozadje

Predlog o programu Obzorje Evropa temelji na uspehu trenutnega programa Obzorje 2020. Vmesna ocena Obzorja 2020 je pokazala, da program prispeva k ustvarjanju delovnih mest in rasti, reševanju naših največjih družbenih izzivov in izboljšanju življenja ljudi. Iz nje je očitno, da ima program jasno evropsko dodano vrednost, saj ima vidne prednosti v primerjavi s podporo na nacionalni ali regionalni ravni. Od maja 2018 je z več kot 31 milijardami evrov podprl več kot 18 000 projektov.

Današnji predlog temelji tudi na sporočilu Komisije na srečanju voditeljev EU 16. maja v Sofiji z naslovom Prenovljeni evropski načrt za raziskave in inovacije – priložnost Evrope, da oblikuje svojo prihodnost (A renewed European Agenda for Research and Innovation - Europe's chance to shape its future), v katerem je izpostavila potrebne ukrepe za zagotovitev globalne konkurenčnosti Evrope.

Približno dve tretjini evropske gospodarske rasti v zadnjih desetletjih temelji na inovacijah. Pričakuje se, da bo program „Obzorje Evropa“ ustvaril še več novega znanja in tehnologij, spodbujal znanstveno odličnost ter pozitivno vplival na rast, trgovino in naložbe ter imel znaten družbeni in okoljski vpliv. Vsak evro, vložen v okviru programa, bi lahko v naslednjih 25 letih ustvaril donos v BDP v višini do 11 evrov. Naložbe Unije v raziskave in inovacije naj bi po ocenah neposredno ustvarile 100 000 novih delovnih mest v dejavnostih raziskav in inovacij v „fazi naložb“ (2021–2027).

Več informacij

Pravna besedila in informativni pregledi:

  • Financiranje EU za raziskave in inovacije v obdobju 2021–2027

  • Zgodbe o uspehu s področja raziskav in inovacij v EU

Poročila neodvisnih skupin na visoki ravni:

Spletišče Obzorje Evropa

Več informacij o proračunu EU za prihodnost najdete tukaj.

 

 

IP/18/4041

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar