Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Proračun EU: Program InvestEU za spodbuditev ustvarjanja delovnih mest, rasti in inovacij v Evropi

Bruselj, 6. junija 2018

Komisija za naslednji dolgoročni proračun EU za obdobje 2021–2027 predlaga vzpostavitev programa InvestEU, ki bo pod eno samo streho združil financiranje iz proračuna EU v obliki posojil in jamstev.

Program InvestEU bo povezal številne finančne programe, ki so trenutno na voljo, in razširil uspešen model naložbenega načrta za Evropo, znanega tudi kot Junckerjevega načrta. Komisija bo z InvestEU še bolj spodbujala ustvarjanje delovnih mest, naložbe in inovacije.

Predsednik Komisije Jean-Claude Juncker je dejal: „Naložbeni načrt za Evropo se je izkazal za uspešnega pri spodbujanju zasebnih naložb in ustvarjanju delovnih mest v Evropi. Že doslej je spodbudil za skoraj 290 milijard evrov naložb, ki brez njega ne bi bile mogoče, ter zagotovil financiranje 635 000 malim podjetjem. S programom InvestEU ta uspešen model razširjamo na številne programe financiranja EU, ki so na voljo. Prizadevamo si, da bi poenostavili, storili več z manj in se bolj osredotočili na socialne naložbe.“

Podpredsednik Evropske komisije Jyrki Katainen, pristojen za delovna mesta, rast, naložbe in konkurenčnost, je povedal: „Program InvestEU je strukturna reforma proračuna EU. Številne programe financiranja EU združuje v enotno strukturo pod eno samo blagovno znamko: InvestEU. Na podlagi uspešnosti Evropskega sklada za strateške naložbe lahko v Evropi še naprej spodbujamo zaposlovanje, inovacije in spretnosti, obenem pa postopek olajšamo in poskrbimo, da bo preglednejši za upravičence. InvestEU nam bo pomagal pri uresničevanju ciljev politike, kot so trajnost, znanstvena odličnost, socialna vključenost in pomoč malim podjetjem pri širitvi, saj je njegov namen mobilizirati za več kot 650 milijard evrov naložb, večinoma iz zasebnega sektorja. Državam članicam pa dajemo možnost, da svoja sredstva EU še dodatno okrepijo prek jamstvenega sklada. Taka rešitev koristi vsem.

Novi program bodo sestavljali sklad InvestEU, svetovalno vozlišče InvestEU in portal InvestEU.

1. Sklad InvestEU

Sklad InvestEU bo temeljil na uspehu Junckerjevega načrta ter še naprej spodbujal javne in zasebne naložbe v EU, da bi pomagal pri odpravljanju še vedno velike naložbene vrzeli v Evropi. Novi sklad bo zlasti:

  • storil več z manj: Komisija predlaga, naj se skladu InvestEU nameni 15,2 milijarde evrov. Na ta način bo lahko proračun EU zagotovil jamstvo v višini 38 milijard evrov, ki se bo uporabilo za podporo strateško pomembnim projektom po vsej EU. Komisija pričakuje, da bo sklad InvestEU s privabljanjem zasebnih in javnih naložb v sedemletnem obdobju spodbudil dodatne naložbe v vrednosti več kot 650 milijard evrov;
  • ustvaril diverzificiran, prožen portfelj: sklad InvestEU podpira štiri področja politike, in sicer trajnostno infrastrukturo; raziskave, inovacije in digitalizacijo; mala in srednja podjetja ter socialne naložbe in spretnosti. InvestEU bo tudi prožen: lahko se bo odzival na spremembe na trgu in prednostne naloge politik, ki se sčasoma spreminjajo;
  • racionaliziral in poenostavil: program InvestEU bo imel enotno, skladno strukturo upravljanja in zahteve glede poročanja, kar bo preprečevalo prekrivanje. Enoten sklad bo vključeval številne različne finančne instrumente na ravni EU in s tem povezana veljavna pravila, ki jih spremljajo. To pomeni večjo osredotočenost na področja in cilje politike. InvestEU bo tesno povezan s prednostnimi nalogami politike EU, saj bo prispeval k izpolnjevanju pariških podnebnih ciljev, pa tudi k uresničevanju naših zavez v okviru evropskega stebra socialnih pravic;
  • izkoriščal strokovno znanje naših partnerjev pri financiranju na lokalni in nacionalni ravni ter na ravni EU: skupina Evropske investicijske banke (EIB ) bo glede na vlogo, ki jo ima kot javna banka EU, zmožnost delovanja v vseh državah članicah in izkušnje pri upravljanju EFSI ostala glavni finančni partner Komisije tudi v okviru InvestEU. Poleg tega lahko ob upoštevanju pogojev postanejo finančni partnerji tudi nacionalne in regionalne spodbujevalne banke držav članic in druge institucije, ki lahko ponudijo posebno strokovno znanje in izkušnje.
  • pomagal državam članicam pri učinkovitejši porabi njihovih sredstev EU: države članice bodo lahko del svojih dodeljenih sredstev na področju kohezijske politike preusmerile v proračunsko jamstvo InvestEU. Vsem morebitnim sredstvom, prenesenim v sklad, bosta koristila jamstvo EU in njegova visoka bonitetna ocena, kar bo naložbam na nacionalni in regionalni ravni zagotovilo večjo težo. Če se država članica odloči za to možnost, se sredstva namenijo tej državi. Da bi olajšala nemoteno izvajanje sklada InvestEU, si Komisija prizadeva tudi za nadaljnjo poenostavitev nadzora državne pomoči v zvezi z denarjem, ki ga države članice preusmerjajo prek InvestEU.

2. Svetovalno vozlišče InvestEU

Po vzoru modela Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe v okviru naložbenega načrta bo svetovalno vozlišče InvestEU 13 različnih svetovalnih storitev, ki so trenutno na voljo, povezalo v rešitev „vse na enem mestu“, ki bo nudila pomoč pri razvoju projektov. Zagotavljalo bo tehnično podporo in pomoč pri pripravi, razvoju, strukturiranju in izvajanju projektov, vključno z gradnjo zmogljivosti.

3. Evropski portal naložbenih projektov

Evropski portal naložbenih projektov iz naložbenega načrt vidno izpostavlja naložbene projekte po vsej EU in bo ostal dejaven v okviru programa InvestEU. Portal povezuje vlagatelje in nosilce projektov z zagotavljanjem zlahka dostopne in uporabnikom prijazne podatkovne zbirke, zato so projekti bolj opazni, vlagatelji pa lažje najdejo naložbene priložnosti v sektorju ali v kraju, ki jih zanima.

Strukturne reforme ostajajo bistvenega pomena

Samo finančna sredstva EU ne bodo odpravila nizkih ravni naložb v Evropi. Države članice bi morale uporabiti vso razpoložljivo podporo za odpravo nacionalnih ovir za naložbe in za izboljšanje svojega poslovnega okolja, zlasti z izvajanjem priporočil za posamezne države iz evropskega semestra. Komisija je 31. maja predlagala oblikovanje programa za podporo reformam, ki bo podpiral prednostne reforme v vseh državah članicah EU, njegov skupni proračun pa bo znašal 25 milijard evrov. Novi program vključuje finančno podporo za reforme ter tehnično podporo in strokovno znanje.

Naslednji koraki

Hiter dogovor o splošnem dolgoročnem proračunu EU in njegovih sektorskih predlogih je ključnega pomena, da bi sredstva EU čim prej začela prinašati rezultate na terenu. Zamude bi pomenile, da bi stopnje javnih in zasebnih naložb v EU ostale na nizki ravni, kar bi imelo konkretne posledice za delovna mesta in rast v državah članicah.

Če bi bil dogovor o naslednjem dolgoročnem proračunu dosežen v letu 2019, bi bil zagotovljen nemoten prehod med sedanjim dolgoročnim proračunom za obdobje 2014–2020 in novim proračunom ter s tem predvidljivo in neprekinjeno financiranje v korist vseh.

Ozadje

Po zaslugi strukturnih reform, ki so jih izvedle države članice, ugodnejših gospodarskih razmer in posredovanj, kot je EFSI, so se od začetka izvajanja Junckerjevega načrta naložbeni pogoji v Evropi izboljšali. Vendar v Evropi še vedno obstaja precejšnja naložbena vrzel:

  • naložbe v dejavnosti z večjim tveganjem, kot so raziskave in inovacije, so še vedno nezadostne, kar lahko škodi industrijski in gospodarski konkurenčnosti Unije ter kakovosti življenja njenih državljanov;
  • naložbe v infrastrukturo so v EU leta 2016 znašale 1,8 % BDP EU, kar je manj kot leta 2009, ko so znašale 2,2 %;
  • poleg tega moramo obravnavati potrebe EU glede strukturnih naložb zaradi tehnoloških sprememb in globalne konkurenčnosti, tudi v inovacije, spretnosti, infrastrukturo, mala in srednja podjetja, ter potrebo po obravnavanju ključnih družbenih izzivov, kot sta trajnost in staranje prebivalstva.

Naložbeni načrt za Evropo, tj. Junckerjev načrt, se je začel novembra 2014, da bi obrnil trend upadanja nizkih ravni naložb in omogočili oživitev evropskega gospodarstva. Pričakuje se, da bodo operacije, odobrene v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe iz Junckerjevega načrta, do maja 2018 spodbudile za 287 milijard evrov naložb. Po pričakovanjih bo približno 635 000 malih in srednjih podjetij lahko izkoristilo boljši dostop do financiranja.

Evropski parlament in države članice so se 12. decembra 2017 dogovorili o uredbi, namenjeni okrepitvi EFSI in razširitvi naložbenega cilja na 500 milijard evrov do konca leta 2020. Uredba o EFSI 2.0 je začela veljati 30. decembra 2017.

V razmisleku Komisije o prihodnosti financ EU je bilo izpostavljeno, da je treba „storiti več z manj“ in v času proračunskih omejitev s proračunom EU ustvariti čim večji vzvod.

V neodvisni oceni EFSI, ki je bila objavljena junija 2018, je bilo ugotovljeno, da je jamstvo EU učinkovit način za povečanje obsega bolj tveganih operacij EIB in da v primerjavi s finančnimi instrumenti uporablja manj proračunskih sredstev. Prav tako je bila v njej poudarjena potreba po nadaljnjem izboljšanju dostopa do financiranja za inovacije ter po krepitvi sinergij z drugimi programi financiranja EU.

Več informacij

Obvestilo: Program InvestEU – vprašanja in odgovori

Informativni pregled: Kaj je InvestEU?

Informativni pregled: InvestEU – kaj bo financiral?

Predlog uredbe o vzpostavitvi programa InvestEU

Spremljajte podpredsednika Katainena na Twitterju: @jyrkikatainen

Spremljajte InvestEU na Twitterju: #InvestEU

IP/18/4008

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar