Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Proračun EU: skupna kmetijska politika po letu 2020

Bruselj, 1. junija 2018

Komisija za naslednji dolgoročni proračun EU za obdobje 2021–2027 predlaga posodobitev in poenostavitev skupne kmetijske politike (SKP).

Ti predlogi s proračunom v višini 365 milijard evrov zagotavljajo, da SKP ostane politika, pripravljena na prihodnost, ter še naprej podpira kmete in podeželske skupnosti, vodi trajnostni razvoj kmetijstva EU ter odraža prizadevanja EU na področju varstva okolja in podnebnih ukrepov. Današnji predlogi dajejo državam članicam več prožnosti in odgovornosti pri odločanju, kako in kam vložiti sredstva, ki so jim bila dodeljena v okviru SKP, da bi izpolnile ambiciozne cilje na ravni EU v smeri pametnega, odpornega, trajnostnega in konkurenčnega kmetijskega sektorja ter hkrati zagotovile pravično in bolj kakovostno usmerjeno podporo dohodkov kmetov.

Podpredsednik Evropske komisije Jyrki Katainen, pristojen za delovna mesta, rast, naložbe in konkurenčnost, je dejal: „Skupna kmetijska politika je ena od naših temeljnih politik in vpliva na življenja vseh Evropejcev. Ti konkretni predlogi bodo prispevali h konkurenčnosti kmetijskega sektorja, hkrati pa okrepili njegovo trajnostnost. Z novim modelom izvajanja državam članicam zagotavljamo več subsidiarnosti, s čimer bo politika postala učinkovitejša, izboljšano pa bo tudi spremljanje njenih rezultatov.“

Evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Phil Hogan je dejal: „Današnji predlog uresničuje zavezo Komisije o posodobitvi in poenostavitvi skupne kmetijske politike, državam članicam zagotavlja resnično subsidiarnost, zagotavlja odpornejši kmetijski sektor v Evropi, politika pa postaja okoljsko in podnebno ambicioznejša.“

Glavne značilnosti predlogov Komisije za posodobljeno in poenostavljeno SKP so:

1. Nov način dela: Države članice bodo imele več prožnosti pri načinu uporabe svojih dodeljenih finančnih sredstev in bodo lahko oblikovale programe po meri, ki bodo kar najbolje reševali potrebe njihovih kmetov in širših podeželskih skupnosti. Države članice bodo imele tudi možnost, da do 15 % sredstev, dodeljenih v okviru SKP, iz neposrednih plačil prerazporedijo v podporo za razvoj podeželja in obratno ter s tem zagotovijo financiranje svojih prednostnih nalog in ukrepov. Enake konkurenčne pogoje med državami članicami bodo zagotovili:

  • strateški načrti, ki bodo zajemali celotno obdobje, v njih pa bo določeno, kako namerava posamezna država članica doseči devet gospodarskih, okoljskih in družbenih ciljev na ravni EU z uporabo neposrednih plačil in podpore za razvoj podeželja. Vsak načrt bo odobrila Komisija, da se zagotovita skladnost in zaščita enotnega trga;
  • in Komisija, ki bo pozorno spremljala smotrnost posamezne države in njen napredek pri doseganju dogovorjenih ciljev.

2. Pravičnejši sistem zaradi boljšega usmerjanja podpore: Neposredna plačila bodo še naprej bistven del politike, kar bo kmetom zagotavljalo stabilnost in predvidljivost. Prednost bosta imeli podpora malim in srednjim kmetijam, ki predstavljajo pretežni del kmetijskega sektorja EU, in pomoč mladim kmetom. Komisija ostaja zavezana doseganju pravičnejše razdelitve neposrednih plačil med državami članicami z zunanjo konvergenco.

Poleg tega:

  • Neposredna plačila kmetom se bodo zmanjšala od vrednosti 60 000 evrov naprej, plačila nad 100 000 evrov na kmetijo pa bodo omejena. Stroški dela bodo v celoti upoštevani. S tem se bo zagotovila pravičnejša razdelitev plačil.
  • Male in srednje kmetije bodo prejele več podpore na hektar.
  • Države bodo morale vsaj 2 % sredstev, dodeljenih neposrednim plačilom, nameniti za pomoč mladim kmetom, ki na novo ustanavljajo kmetijsko gospodarstvo. To bodo dopolnjevali finančna podpora za razvoj podeželja in različni ukrepi, ki olajšujejo dostop do zemljišč in prenos zemljišč.

3. Ambicioznejši okoljski in podnebni ukrepi: Danes predlagani cilji na ravni EU naslavljajo podnebne spremembe, naravne vire, biotsko raznovrstnost, habitate in krajine. Dohodkovna podpora kmetov je že povezana z uporabo okoljskih in podnebju prijaznih praks, nova SKP pa bo z obveznimi ukrepi in ukrepi, ki temeljijo na pobudah, od kmetov zahtevala več ambicioznosti.

  • Neposredna plačila bodo pogojena z boljšimi okoljskimi in podnebnimi zahtevami.
  • Vsaka država članica bo morala v podporo kmetom, ki presegajo obvezne zahteve, ponuditi ekosheme, financirane z deležem nacionalnih sredstev, dodeljenih za neposredna plačila.
  • Vsaj 30 % nacionalnih sredstev, dodeljenih za razvoj podeželja, bo namenjenih okoljskim in podnebnim ukrepom.
  • Predvidoma bo 40 % celotnega proračuna SKP prispevalo k podnebnim ukrepom.
  • Države članice bodo imele poleg možnosti prenosa 15 % sredstev med stebroma tudi možnost, da dodatnih 15 % prenesejo iz prvega v drugi steber za financiranje podnebnih in okoljskih ukrepov (brez nacionalnega sofinanciranja).

4. Večja uporaba znanja in inovacij: Posodobljena SKP bo izkoristila vse najnovejše tehnologije in inovacije ter tako kmetom na terenu in javnim organom pomagala zlasti s:

  • proračunom v višini 10 milijard evrov iz raziskovalnega programa EU Obzorje Evropa, namenjenim raziskovalnim in inovacijskim projektom na področju prehrane, kmetijstva, razvoja podeželja in biogospodarstva,
  • spodbujanjem držav članic k uporabi velepodatkov in novih tehnologij za kontrole in spremljanje (na primer preverjanja velikosti kmetij pri zahtevkih za neposredna plačila z uporabo satelitskih podatkov), kar bo znatno zmanjšalo potrebo po kontrolah na kraju samem,
  • pospešitvijo digitalizacije podeželskega življenja, na primer z razširitvijo širokopasovnega dostopa v podeželskih regijah, s čimer bi se izboljšala kakovost življenja v takih regijah in dodatno okrepila konkurenčnost evropske kmetijske proizvodnje.

Nadaljnji koraki

Da bodo sredstva EU čim prej prinesla rezultate na terenu, kmetom pa se zagotovila potrebna gotovost in predvidljivost pri njihovih poslovnih in naložbenih odločitvah, je potreben hiter dogovor o skupnem dolgoročnem proračunu EU in njegovih sektorskih predlogih.

Zamude, podobne tistim na začetku tekočega proračunskega obdobja 2014–2020, bi lahko pomenile, da kmetje in nacionalni organi ne bi imeli koristi od zmanjšane birokracije, večje prožnosti in učinkovitejših rezultatov, ki jih bo prinesla nova SKP. Kakršne koli zamude pri odobritvi prihodnjega proračuna bi prav tako upočasnile začetek na tisoče možnih novih projektov po vsej EU, ki bi podprli kmete in podeželske skupnosti pri reševanju vprašanj – od boljšega varstva okolja do privabljanja novih kmetov.

Če bi bil dogovor o naslednjem dolgoročnem proračunu dosežen v letu 2019, bi bil zagotovljen nemoten prehod med sedanjim dolgoročnim proračunom za obdobje 2014–2020 in novim proračunom ter s tem predvidljivo in neprekinjeno financiranje v korist vseh.

Več informacij

Informativni pregledi in zakonodajni predlogi so na voljo tukaj.

MEMO: Skupna kmetijska politika po letu 2020

Več informacij o proračunu EU za prihodnost najdete tukaj.

IP/18/3985

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar