Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Proračun EU: novi socialni sklad, sklad za prilagoditev globalizaciji in sklad za pravosodje, pravice in vrednote

Bruselj, 30. maja 2018

Evropska komisija za naslednji dolgoročni proračun EU predlaga nadaljnjo krepitev socialne razsežnosti Unije s prenovljenim Evropskim socialnim skladom, tj. „Evropskim socialnim skladom plus“ (ESS+), ter okrepljenim in učinkovitejšim Evropskim skladom za prilagoditev globalizaciji (ESPG).

V obdobju 2021–2027 so za Evropski socialni sklad plus predvidena sredstva v višini 101,2 milijarde evrov, za Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji pa 1,6 milijarde evrov. Oba sklada sta prilagojena za vlaganje v ljudi: da bodo pridobili spretnosti, ki jih potrebujejo za spopadanje z izzivi in spremembami na trgu dela, v skladu z evropskim stebrom socialnih pravic. Sklad za pravosodje, pravice in vrednote bo imel na voljo sredstva v višini 947 milijonov evrov za obdobje sedmih let. Podprl bo nadaljnji razvoj evropskega območja pravosodja, ki temelji na pravni državi in medsebojnem zaupanju, ter zagotovil, da lahko ljudje uveljavljajo svoje pravice.

Podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za evro in socialni dialog ter finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov, je povedal: „Ti predlogi sledijo temeljnim vprašanjem, ki si jih zastavljamo že od bele knjige o prihodnosti Evrope in poznejših razmislekov: kakšno Evropsko unijo si želimo, kako jo bomo oblikovali in kako bomo to plačali? Naša prizadevanja za bolj socialno Evropo so v celoti upoštevana: potrebujemo sredstva EU za prilagoditev naših politik, da bodo proaktivno podpirale najranljivejše v naših družbah ter se hkrati odzivale na učinke globalizacije in digitalizacije.“

Evropska komisarka za zaposlovanje, socialne zadeve, strokovno usposobljenost in mobilnost delovne sile Marianne Thyssen je povedala: „Evropa želi opolnomočiti ljudi. Besede smo podkrepili z dejanji. Naši novi, prožni in poenostavljeni socialni skladi se osredotočajo na vlaganje v ljudi: da bodo lahko pridobili ustrezne spretnosti in imeli sodobno socialno zaščito, prilagojeno novim oblikam dela, ter da izkažemo solidarnost s tistimi, ki jo najbolj potrebujejo.“ 

Evropski komisar za zdravje in varnost hrane VytenisAndriukaitis je poudaril: „Zdravje je temeljna vrednota, zato je smiselno, da prihodnji proračun EU predvideva vključitev programa za zdravje v ESS+ pod sklop „vrednote“. Tako bodo nastale nove in močnejše sinergije z drugimi gradniki evropskega stebra socialnih pravic in omogočeno bo boljše usklajevanje naložb, povezanih z zdravjem. To bo prispevalo tudi k spodbujanju zdravja in preprečevanju bolezni, izboljšalo bo učinkovitost, dostopnost in odpornost zdravstvenih sistemov, pa tudi zmanjšalo neenakosti v zdravju ter zagotovilo boljše in varnejše zdravstveno varstvo za paciente in družbo na splošno.“

Evropska komisarka za pravosodje, potrošnike in enakost spolov Věra Jourová je dejala: „Z današnjim predlogom za nov sklad za pravosodje, pravice in vrednote zagotavljamo, da lahko omogočimo najboljšo možno podporo pobudam, ki podpirajo pravice in vrednote EU ter pravno državo.
V času, ko se evropske družbe soočajo z ekstremizmom, radikalizmom in delitvijo, je bolj kot kdaj koli prej pomembno spodbujati, krepiti in braniti pravosodje, pravice in vrednote EU. Nevladne organizacije in civilna družba imajo ključno vlogo pri zavzemanju za te evropske vrednote. Hkrati pa moramo države članice podpirati v skupnih prizadevanjih za izboljšanje pravosodnega sodelovanja in povečanje medsebojnega zaupanja v naše skupno območje pravosodja.“

 1. Evropski socialni sklad plus

Evropski socialni sklad plus (ESS+) se bo osredotočal na naložbe v ljudi in podpiral uresničevanje evropskega stebra socialnih pravic. S tem bo prispeval k odzivanju na svetovne izzive in ohranjanju socialne pravičnosti ter bo tudi eno od gibal evropske konkurenčnosti. ESS+ bo prožnejša in enostavnejša različica zdajšnjega Evropskega socialnega sklada, saj bo združeval številne obstoječe sklade in programe. Z združevanjem sredstev bodo EU in države članice lahko zagotovile bolj povezano in usmerjeno podporo glede na socialne izzive in izzive na trgu dela, s katerimi se danes srečujejo ljudje v Evropi. Vključitev podpore najbolj ogroženim v ESS+ bo na primer z boljšo kombinacijo materialne pomoči in celovite socialne podpore koristila upravičencem.

Evropski socialni sklad plus bo združil:

Glavne značilnosti novega sklada:

  • osredotočanje na skrbi državljanov in ključne prednostne naloge: v posvetovanju z državami članicami bodo sredstva dodeljena ukrepom, ki obravnavajo ključne prednostne naloge in skrbi Evropejcev. Programi ESS+ se bodo osredotočali zlasti na izzive, opredeljene v okviru evropskega semestra in evropskega stebra socialnih pravic;
  • poudarek na brezposelnosti mladih in socialnem vključevanju: države članice z velikim deležem mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, bodo morale vsaj 10 % sredstev ESS+ nameniti v podporo zaposlovanju mladih. Sklad bo še naprej prispeval k programu znanj in spretnosti za Evropo, vsaj 25 % sredstev ESS+ pa bi bilo treba dodeliti ukrepom, ki spodbujajo socialno vključevanje in so namenjeni tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo. Poleg tega bo ESS+ države članice podprl v prizadevanjih za vključevanje državljanov tretjih držav, ki se zakonito nahajajo na njihovem ozemlju, na trge dela in v družbo, in sicer z osredotočanjem na ukrepe, ki spodbujajo dolgoročno vključevanje. Na ta način ESS+ dopolnjuje Sklad za azil in migracije, ki podpira ukrepe za kratkoročno vključevanje;
  • zmanjšanje birokracije: Komisija za naslednji dolgoročni proračun EU predlaga manj zahtevna pravila, ki pomenijo manj birokracije in lažji dostop do financiranja iz različnih virov za organe, državljane ali organizacije, ki so upravičeni do podpore EU;
  • prilagojena podpora za zdravstveno varstvo: sklop za zdravje se bo osredotočal na prednostna področja, na katerih se je sodelovanje EU že izkazalo za koristno. Ta področja so: krepitev čezmejne pripravljenosti na krizo, pomoč zdravstvenim organom držav članic, digitalizacija zdravstva in oskrbe, podpiranje zdravstvene zakonodaje EU in krepitev čezmejnega sodelovanja, na primer glede redkih in kompleksnih bolezni, prek evropskih referenčnih mrež.

2. Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji po letu 2020

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji bo revidiran, da bo lahko učinkoviteje pomagal delavcem, ki so izgubili zaposlitev. Zdaj so delavci do podpore iz sklada upravičeni samo, če so odpuščeni zaradi sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih ali posledic finančne ali gospodarske krize. Po novih pravilih, ki upoštevajo nove izzive na trgu dela, so do podpore lahko upravičeni tudi drugi razlogi za prestrukturiranja, kot so avtomatizacija, digitalizacija itn.

Poleg tega se bo število odpuščenih delavcev, ki je potrebno za upravičenost do podpore, znižalo s 500 na 250, kar pomeni, da bo lahko podporo dobilo več delavcev. Med predlaganimi spremembami so še izboljšana uporaba, da se poenostavijo in pospešijo postopki. Stopnja sofinanciranja sklada, ki zdaj znaša 60 %, pa bo usklajena z najvišjimi stopnjami sofinanciranja ESS+ v posamezni državi članici. V številnih primerih bi to pomenilo, da EU sofinancira večji delež skupnih stroškov.

3. Sklad EU za pravosodje, pravice in vrednote

Komisija predlaga tudi nov sklad za pravosodje, pravice in vrednote, ki ga sestavljata program za pravice in vrednote ter program za pravosodje. Po predlogu naj bi se za sklad dodelila proračunska sredstva v višini 947 milijonov evrov za obdobje sedmih let, in sicer 642 milijonov evrov za program za pravice in vrednote ter 305 milijonov evrov za program za pravosodje.

V času, ko se evropske družbe soočajo z ekstremizmom, radikalizmom in delitvijo, je bolj kot kdaj koli prej pomembno spodbujati, krepiti in braniti pravosodje, pravice in vrednote EU. Ta program bo na primer prispeval k boju proti neenakostim in diskriminaciji, boljši zaščiti otrok in izboljšanju pravosodnega sodelovanja za učinkovitejši boj proti kriminalu in terorizmu. Sklad bo prispeval k nadaljnjemu razvoju evropskega območja pravosodja, ki temelji na pravni državi, vzajemnem priznavanju in medsebojnem zaupanju. Poleg tega bo okrepil in podprl ključno vlogo nevladnih organizacij in civilne družbe pri spodbujanju in varovanju skupnih vrednot EU in ozaveščanju o njih ter zagotavljanju, da lahko ljudje uveljavljajo svoje pravice.

Z vzpostavitvijo novega sklada se poenostavlja sedanje stanje s tremi programi. Področje državljanstva, ki ga trenutno pokrivata dva programa, bo na primer zajeto le z novim programom za pravice in vrednote.

Nadaljnji koraki

Hiter dogovor o splošnem dolgoročnem proračunu EU in njegovih sektorskih predlogih je ključnega pomena, da bi sredstva EU čim prej začela dajati konkretne rezultate.

Če bi prišlo do zamud, podobnih tistim na začetku tekočega proračunskega obdobja 2014–2020, se 100 000 projektov, ki jih financira EU, ne bi moglo začeti izvajati pravočasno, številni ljudje, ki potrebujejo podporo, tudi nujno materialno pomoč ali podporo pri preskrbi s hrano, bi morali po nepotrebnem čakati, usposabljanja, dodatne zaposlitvene možnosti in ukrepi za izboljšanje kakovosti ključnih storitev bi zamujali ali pa šole ne bi mogle pravočasno do začetka šolskega leta uvesti novih kakovostnih izobraževalnih programov.

Če bi bil dogovor o naslednjem dolgoročnem proračunu dosežen v letu 2019, bi bil zagotovljen nemoten prehod med sedanjim dolgoročnim proračunom za obdobje 2014–2020 in novim proračunom ter s tem predvidljivo in neprekinjeno financiranje v korist vseh.

Ozadje

Evropski socialni sklad je najstarejši in glavni evropski instrument za vlaganje v ljudi.
Ustanovljen je bil skupaj z Rimsko pogodbo leta 1957. Danes je pomembno gonilo ustvarjanja delovnih mest, spodbujanja boljšega izobraževanja, sodobnejše javne uprave in socialnega vključevanja ter tako sredstvo za zagotavljanje pravičnejših priložnosti za vse državljane.

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji je izraz solidarnosti EU z evropskimi delavci, ki so izgubili zaposlitev zaradi posledic kombinacije sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih in tehnoloških sprememb. Njegov cilj je delavce obdržati na trgu dela ali jih nanj ponovno vključiti.

Današnji predlogi v zvezi z ESS+, ESPG ter skladom za pravosodje, pravice in vrednote so del predlogov Komisije za dolgoročni proračun EU, ki jih je Komisija sprejela 2. maja 2018. Predlog Komisije za ESS+ je tesno povezan s predlogom za uredbo o skupnih določbah, sprejetim 29. maja 2018, ki določa okvir za ukrepanje za številne sklade EU z deljenim upravljanjem.

Več informacij

MEMO: Vprašanja in odgovori glede novega socialnega sklada in Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji za obdobje 2021–2027

MEMO: Vprašanja in odgovori glede sklada za pravosodje, pravice in vrednote

Informativni pregled: Proračun EU za prihodnost – Evropski socialni sklad plus in Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji

Spletišče Evropskega socialnega sklada

Sporočilo za medije: 60. obletnica Evropskega socialnega sklada – 6 desetletij naložb v ljudi

Uredba o skupnih določbah

Spremljajte podpredsednika Valdisa Dombrovskisa na Twitterju.

Spremljajte komisarko Marianne Thyssen na Facebooku in Twitterju.

Spremljajte komisarko Věro Jourovo na Twitterju.

Spremljajte komisarja Vytenisa Andriukaitisa na Twitterju.

Naročite se na brezplačni elektronski bilten Evropske komisije o zaposlovanju, socialnih zadevah in vključevanju.

 

IP/18/3923

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar