Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Protimonopolna politika: Komisija Gazpromu naložila zavezujoče obveznosti, da se na srednje- in vzhodnoevropskih trgih s plinom omogoči prosti pretok plina po konkurenčnih cenah

Bruselj, 24. maja 2018

Evropska komisija je sprejela sklep, s katerim je Gazpromu naložila vrsto obveznosti, ki obravnavajo pomisleke Komisije glede konkurence ter v korist evropskih potrošnikov in podjetij zagotavljajo prosti pretok plina po konkurenčnih cenah na srednje- in vzhodnoevropskih trgih s plinom.

Evropska komisarka Margrethe Vestager, pristojna za politiko konkurence, je dejala: „Vse družbe, ki poslujejo v Evropi, morajo spoštovati evropska pravila konkurence, ne glede na to, od kod prihajajo. Z današnjim sklepom so odpravljene ovire, ki jih je ustvaril Gazprom in ki preprečujejo prosti pretok plina v srednji in vzhodni Evropi. Še več, v našem sklepu so določena Gazpromu prilagojena pravila za njegovo prihodnje ravnanje. Sklep od Gazproma zahteva, da sprejme konkretne ukrepe za nadaljnje povezovanje trgov s plinom v regiji in da pomaga uresničiti pravi notranji trg za energijo v Evropi. Gazpromovim odjemalcem v srednji in vzhodni Evropi pa daje na voljo učinkovito orodje za zagotovitev, da je cena, ki jo plačujejo, konkurenčna.

Kot vedno tudi v tej zadevi ne gre za to, od kod je družba. Gre za doseganje rezultatov, ki najbolje služijo evropskim potrošnikom in podjetjem. Z današnjim sklepom se zadeva ne konča, temveč se izvrševanje Gazpromovih obveznosti danes šele začne.“

Gazprom je prevladujoči dobavitelj plina v več državah srednje in vzhodne Evrope. Komisija mu je aprila 2015 poslala obvestilo o nasprotovanju. V njem je zavzela predhodno stališče, da je Gazprom kršil protimonopolna pravila EU, saj si je prizadeval za uresničevanje celovite strategije delitve trgov s plinom po nacionalnih mejah v osmih državah članicah (Bolgarija, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska in Slovaška). Ta strategija naj bi mu omogočila, da v petih od teh držav članic (Bolgariji, Estoniji, Latviji, Litvi in Poljski) zaračunava višje cene plina.

Današnji sklep Komisije pomeni konec takega Gazpromovega ravnanja. Poleg tega Gazpromu nalaga podroben sklop pravil, ki bodo bistveno spremenila način njegovega delovanja na srednje- in vzhodnoevropskih trgih s plinom:

  • nič več pogodbenih ovir za prosti pretok plina: Gazprom mora odpraviti vse omejitve, ki veljajo za odjemalce glede čezmejne nadaljnje prodaje plina;
  • obveznost olajšanja pretoka plina na izolirane trge in z njih: Gazprom bo omogočil pretok plina v tiste dele srednje in vzhodne Evrope, ki so zaradi pomanjkanja povezovalnih plinovodov še vedno izolirani od drugih držav članic, in iz njih (Baltske države in Bolgarija);
  • strukturirani proces za zagotavljanje konkurenčnih cen plina: zadevni Gazpromovi odjemalci dobijo učinkovito orodje za zagotovitev, da njihova cena plina odraža raven cen na konkurenčnih zahodnoevropskih trgih s plinom, zlasti na likvidnih vozliščih za plin;
  • brez izkoriščanja prevladujočega položaja pri oskrbi s plinom:Gazprom ne sme uporabiti ugodnosti v zvezi s plinsko infrastrukturo, ki jih je morda pridobil od odjemalcev z izkoriščanjem svojega tržnega položaja pri oskrbi s plinom.

Te obveznosti skupaj obravnavajo pomisleke Komisije glede konkurence in dosegajo njene cilje glede omogočanja prostega pretoka plina v srednji in vzhodni Evropi po konkurenčnih cenah.

Zato se je Komisija odločila, da bodo te obveznosti (tako imenovane zaveze) za Gazprom pravno zavezujoče (v skladu s členom 9 protimonopolne uredbe EU – Uredba (ES) št. 1/2003).

Če družba krši katero koli od teh obveznosti, ji lahko Komisija naloži globo v višini do 10 % svetovnega prometa družbe, ne da bi morala dokazati kršitev protimonopolnih pravil EU.

Če gledamo bolj splošno, učinkovita konkurenca na srednje- in vzhodnoevropskih trgih s plinom ni odvisna zgolj od uveljavljanja pravil EU o konkurenci, temveč tudi od naložb v diverzifikacijo oskrbe s plinom in od dobro ciljno usmerjene energetske zakonodaje na evropski in nacionalni ravni ter njenega pravilnega izvajanja. Zato je ključna prednostna naloga Komisije vzpostaviti evropsko energetsko unijo.

 

graph EN

 

Podrobnosti o Gazpromovih obveznostih

Da bi odpravil pomisleke Komisije glede konkurence, mora Gazprom izpolniti vrsto obveznosti, katerih cilj je zagotavljanje prostega pretoka plina po konkurenčnih cenah v vsej srednji in vzhodni Evropi. Te obveznosti bodo za Gazprom veljale osem let.

Odražajo povratne informacije deležnikov iz preizkusa trga, ki ga je Komisija v zvezi s prejšnjo različico predloga začela marca 2017. V okviru tega preizkusa trga je bilo prejetih veliko odgovorov od različnih deležnikov, vključno z vladami, nacionalnimi organi, pristojnimi za konkurenco, grosisti, industrijskimi združenji in akademiki, ki so prispevali k pojasnitvi in zagotovitvi učinkovitosti končnih obveznosti.

 

1)   Gazprom mora odpraviti ovire za prosti pretok plina v srednji in vzhodni Evropi

Komisija je bila zaskrbljena, da je Gazprom v svojih pogodbah o dobavi plina z grosisti in nekaterimi industrijskimi odjemalci iz osmih držav članic (Bolgarije, Češke, Estonije, Latvije, Litve, Madžarske, Poljske in Slovaške) uveljavljal ozemeljske omejitve. Te omejitve vključujejo prepovedi izvoza in klavzule, ki zahtevajo, da se kupljeni plin uporablja na določenem ozemlju (klavzule o namembnem kraju), ter druge ukrepe, ki preprečujejo čezmejni pretok plina.

V odgovor Komisija s sklepom od Gazproma zahteva, da odstrani vse take pogodbene ovire za prosti pretok plina na srednje- in vzhodnoevropskih trgih s plinom, in sicer ne glede na to, ali so čezmejne prodaje zaradi njih onemogočene ali zgolj finančno manj privlačne. Gazprom takšnih klavzul prav tako ne bo ponovno uvedel.

Poleg tega mora Gazprom v svojih pogodbah prilagoditi določbe v zvezi s spremljanjem in merjenjem porabe plina v Bolgariji, ki so izolirale bolgarski trg s plinom od tovrstnih sosednjih trgov v EU. To bo omogočilo prenos nadzora z Gazproma na bolgarskega upravljavca infrastrukture za prenos plina. Po preizkusu trga je Gazprom pojasnil več tehničnih elementov za zagotovitev, da bi bila obveznost popolnoma učinkovita.

S temi obveznostmi bodo odpravljene pogodbene ovire, ki jih je ustvaril Gazprom in ki preprečujejo prosti pretok plina v srednji in vzhodni Evropi.

 

2)   Gazprom si mora dejavno prizadevati za povezovanje trgov s plinom v srednji in vzhodni Evropi

Za dejanski prosti pretok plina v srednji in vzhodni Evropi mora biti vzpostavljena tudi infrastruktura za transport, in sicer povezovalni plinovodi, ki povezujejo nacionalne trge s plinom. Takšna infrastruktura že obstaja na Češkem, Madžarskem, Poljskem in Slovaškem. Infrastruktura, ki Bolgarijo, Estonijo, Latvijo in Litvo povezuje s sosednjimi trgi s plinom v EU, pa še ni na voljo v zadostnem obsegu. To Gazpromovim odjemalcem omejuje možnost nadaljnje prodaje plina v te države in iz njih, tudi če imajo proste količine.

Gazprom bo zdaj „nadomestil“ pomanjkanje povezanosti, in sicer tako, da bo zadevnim odjemalcem dal možnost dostave plina v te države in iz njih. Tako se bodo lahko odjemalci, ki so kupili plin prvotno za dostavo na Madžarsko, Poljsko ali Slovaško, namesto tega odločili, da Gazprom ta plin v celoti ali delno dostavi v Bolgarijo in/ali baltske države (in obratno):

  • zamenjave ponujene širokemu krogu Gazpromovih odjemalcev: Gazprom mora to možnost dati na voljo zadevnim odjemalcem, ki imajo (ali bodo imeli) pogodbe za dostavo plina na določene dostavne točke v srednji in vzhodni Evropi. Po preizkusu trga bo to veljalo za pogodbe s trajanjem najmanj 18 mesecev. Mehanizem ne bi bil izvedljiv za pogodbe s krajšim trajanjem, saj je minimalno trajanje za dostavo plina na novo dostavno točko dvanajst mesecev s štirimesečnim odpovednim rokom;
  • zamenjave na voljo v obe smeri (na izolirane trge in z njih): zadevnim Gazpromovim odjemalcem je omogočeno, da od Gazproma zahtevajo dostavo plina v baltske države in Bolgarijo namesto na prvotno dogovorjene dostavne točke (iz Poljske ali Slovaške v baltske države in iz Slovaške ali Madžarske v Bolgarijo). Po preizkusu trga bodo take zamenjave mogoče v obe smeri. Mehanizem bo tako postal učinkovitejši in bo privedel do boljše povezanosti srednje- in vzhodnoevropskih trgov s plinom;
  • fiksne in pregledne pristojbine za storitev dostave: pristojbine, ki jih Gazprom lahko zaračuna za to storitev, so fiksne in pregledne. Po preizkusu trga so bile znatno znižane, da bi bil mehanizem finančno privlačen;
  • prožnost za Gazpromove odjemalce, da uveljavijo to možnost: po preizkusu trga lahko Gazpromovi odjemalci uveljavljajo te možnosti za manjše količine plina (50 milijonov m³) in v krajšem času (štirje meseci);
  • omejeni razlogi, iz katerih lahko Gazprom zavrne izvedbo zamenjave: po preizkusu trga lahko Gazprom izvedbo zamenjave zavrne samo, če ni zmogljivosti za prenos. To bo skrbno spremljal neodvisni skrbnik.

Ta mehanizem omogoča pretok plina v baltske države in Bolgarijo ter iz njih, kot če bi že obstajali povezovalni plinovodi s sosednjimi državami EU. Gazpromovim odjemalcem bo omogočil nove poslovne priložnosti, še preden bodo na voljo povezovalni plinovodi, kar bo koristilo potrošnikom in podjetjem v Bolgariji in baltskih državah.

 

3)   Gazprom je zavezan strukturiranemu procesu za zagotovitev konkurenčnih cen plina v srednji in vzhodni Evropi v prihodnosti

Komisija je bila zaskrbljena, da je lahko Gazprom v petih državah članicah (Bolgariji, Estoniji, Latviji, Litvi in Poljski) zaračunaval višje cene.

Zato daje sklep Komisije Gazpromovim odjemalcem v teh državah, ki imajo dolgoročne pogodbe, učinkovito orodje za zagotovitev, da je cena plina, ki jo bodo plačevali v prihodnje, konkurenčna:

  • odjemalci lahko zahtevajo nižjo ceno, kadar se njihova cena plina razlikuje od konkurenčnih zahodnoevropskih referenčnih cen: Gazpromovi odjemalci bodo imeli pogodbeno pravico, da zahtevajo nižjo ceno plina, če cena, ki jo plačujejo, odstopa od konkurenčnih zahodnoevropskih referenčnih cen, vključno s cenami na likvidnih vozliščih. To možnost lahko izkoristijo v pogostih časovnih presledkih (vsaki dve leti) z dodatnim „jokerjem“ vsakih pet let. Po preizkusu trga lahko obstoječi odjemalci to pravico uveljavljajo takoj po sprejetju sklepa Komisije, Gazprom pa jo mora ponuditi tudi novim odjemalcem;
  • novo ceno plina je treba določiti v skladu z ravnjo cen na konkurenčnih trgih s plinom v celinski zahodni Evropi: nova cena mora odražati konkurenčne referenčne cene v celinski zahodni Evropi, vključno s cenami na likvidnih vozliščih. Po preizkusu trga je bilo to navodilo precej izboljšano in se izrecno sklicuje na raven cen na konkurenčnih trgih s plinom v celinski zahodni Evropi, vključno s cenami na najpomembnejših likvidnih vozliščih v celinski Evropi, tj. TTF na Nizozemskem in NCG v Nemčiji. Nova nižja cena se bo uporabljala retroaktivno od datuma zahtevka za spremembo cene;
  • arbitraža, če se Gazprom ne strinja v strogem roku: če Gazprom in njegov odjemalec ne dosežeta dogovora o novi ceni v 120 dneh, se spor lahko preda arbitru. Arbiter nato določi konkurenčno ceno plina, ki v celoti upošteva zgoraj navedena zahodnoevropska referenčna merila. Poleg tega mora arbitraža potekati znotraj EU. Arbitražna sodišča v EU so zavezana k spoštovanju in uporabi konkurenčnega prava EU. Komisija ima v takih primerih pravico posredovati kot amicus curiae.

To bo zagotovilo konkurenčne cene plina v teh regijah in preprečilo, da bi se cene plina na podlagi pogodb z indeksacijo nafte v prihodnosti znatno razlikovale od konkurenčnih referenčnih cen. Obveznost velja za vse pogodbe s trajanjem treh let ali več, saj so pomisleki glede cen v tem primeru relevantni le za dolgoročne pogodbe, pri katerih lahko nov razvoj skozi čas privede do znatnega odstopanja od konkurenčnih referenčnih meril.

 

4)   Odprava zahtev, pridobljenih z izkoriščanjem tržnega položaja

Nazadnje je bila Komisija zaskrbljena, da je Gazprom uporabil svoj prevladujoči položaj na trgu za dobavo plina za pridobitev ugodnosti v zvezi z dostopom do infrastrukture za prenos plina ali nadzorom nad njo. V obvestilu o nasprotovanju so bili izraženi pomisleki, povezani s projektom Južni tok v Bolgariji in plinovodom Yamal na Poljskem.

  • Glede Južnega toka je v sklepu jasno navedeno, da Gazprom ne bo izkoristil pridobljenih ugodnosti. Po zaključku projekta Južni tok od svojih bolgarskih partnerjev ne bo zahteval nobene odškodnine. To ne posega v vprašanje, ali bi bili takšni zahtevki sploh upravičeni.
  • Glede plinovoda Yamal je preiskava Komisije pokazala, da s tem protimonopolnim postopkom stanja ni mogoče spremeniti, ker odnose med Rusijo in Poljsko na področju oskrbe s plinom urejajo medvladni sporazumi. V vsakem primeru odločba poljskega energetskega regulatorja iz maja 2015 ni potrdila trditev, da bi Gazprom v zvezi s plinovodom Yamal omejeval dostop do poljskega trga s plinom. Regulator je ugotovil, da lastnik plinovoda Yamal, tj. Europolgaz (katerega solastnik je Gazprom), ne more odložiti ali blokirati naložb v plinovod: vse naložbe, kot so tiste, ki omogočajo povratne tokove iz Nemčije, je certificirani upravljavec prenosnih omrežij (Gaz-System) izvedel v skladu z načrti.

Da bi lahko bolje obravnavala prihodnje medvladne sporazume, je Komisija predstavila zakonodajni predlog, v skladu s katerim bi bili medvladni sporazum o plinu in nafti predmet predhodnega pregleda s strani Komisije. Ta predlog je začel veljati leta 2017.

Več informacij o današnjem sklepu je na voljo na spletišču Komisije o konkurenci, in sicer v javnem registru zadev pod številko zadeve AT.39816.

 

IP/18/3921

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar

Photos