Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Evropska agenda o migracijah: ne smemo se zadovoljiti z doseženim, saj so razmere še vedno nestabilne

Bruselj, 16. maja 2018

Komisija danes poroča o napredku v okviru evropske agende o migracijah in časovnega načrta Komisije iz decembra 2017 ter določa nadaljnje ključne ukrepe, ki jih je treba sprejeti.

Čeprav skupna prizadevanja EU še naprej dajejo rezultate, razmere ostajajo nestabilne zaradi nenehnega migracijskega pritiska, kot je razvidno iz nedavnega povečanja števila prihodov po vzhodnosredozemski in zahodnosredozemski poti. Zato mora biti celotna EU ustrezno pozorna in pripravljena, da se odzove na morebitno sezonsko povečanje migracijskega pritiska ali njegove spremembe, vključno s premikom z ene poti na drugo. V današnjem poročilu so opredeljena področja, na katerih je treba okrepiti sedanji odziv: odpraviti je treba vztrajne vrzeli v sredstvih za evropsko mejno in obalno stražo, izboljšati vračanje, spodbuditi preselitve in bolje zaščititi migrante na migracijskih poteh.

Prvi podpredsednik Komisije Frans Timmermans je dejal: „To poročilo potrjuje, da lahko migracije upravljamo le na celovit način, z ukrepi, ki se vzajemno dopolnjujejo in temeljijo na odgovornosti in solidarnosti. Prenovljeni skupni evropski azilni sistem je osrednji del tega pristopa in s pomočjo dolgoročnega proračuna bo EU pripravljena na morebitne prihodnje migracijske krize. S to reformo ne smemo odlašati in upam, da bo Evropski svet junija lahko dosegel dogovor o njej.“

Evropski komisar za migracije, notranje zadeve in državljanstvo Dimitris Avramopulos je dejal: „V zadnjih letih je bil dosežen pomemben napredek, tako znotraj EU kot z našimi partnerskimi državami. Vendar so razmere še vedno negotove in naše delo še zdaleč ni končano. Zato države članice pozivam, naj nujno zagotovijo mejne policiste in opremo za operacije evropske mejne in obalne straže ter spoštujejo svojo zavezo in junija dosežejo dogovor o reformi našega azilnega sistema. Trenutno stanje nas ponovno opominja, da ne smemo izgubljati časa.“

 

Prihodi po treh glavnih poteh

V prvih mesecih leta 2018 se je v osrednjem Sredozemlju nadaljeval trend zmanjševanja števila prišlekov, ki je bil zabeležen leta 2017, saj jih je bilo za približno 77 % manj kot v istem obdobju leta 2017.

Čeprav je število prihodov iz Turčije še vedno veliko manjše kot pred izjavo EU in Turčije, se je od marca 2018 znatno povečalo, in sicer tako na grške otoke (9 349 od začetka leta 2018) kot tudi prek kopenske meje (6 108 v letu 2018 doslej, kar je devetkrat več kot v istem obdobju leta 2017). Razmere na zahodnobalkanski poti so na splošno postale stabilnejše, vendar se v zadnjih mesecih poroča o večjih gibanjih skozi Albanijo, Črno goro ter Bosno in Hercegovino.

Število prihodov po zahodnosredozemski poti se še naprej povečuje, saj je od januarja 2018 v Španijo prispelo 6 623 prišlekov (za 22 % več kot v prvih mesecih leta 2017).

 

Upravljanje zunanjih meja EU

Evropska agencija za mejno in obalno stražo nacionalne mejne policije trenutno podpira s približno 1 350 strokovnjaki, ki so napoteni na vse migracijske poti. Agencija je glede na povečan migracijski pritisk pripravljena okrepiti svojo navzočnost na kopenski meji med Grčijo in Turčijo. Prav tako je ponudila, da bo potrojila operativne napotitve na grški kopenski meji z Albanijo in nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo. Napreduje tudi delo za sklenitev sporazumov z državami Zahodnega Balkana, ki bodo Evropski agenciji za mejno in obalno stražo omogočali, da tem državam po potrebi neposredno pomaga pri upravljanju njihovih meja.

Vendar so v zagotavljanju osebja in opreme za Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo prisotne vztrajne in znatne vrzeli, zaradi katerih se lahko trenutno krije zgolj polovica operativnih potreb. Države članice morajo zato nujno okrepiti svoje napotitve, da bi lahko Agencija ohranila trenutne operacije in izvajala nove.

S predlogom Komisije za naslednji dolgoročni proračun se znatno povečujejo sredstva, namenjena upravljanju zunanjih meja, vključno z dodatnimi viri za okrepitev evropske mejne in obalne straže, katere stalna enota bo predvidoma štela 10 000 mejnih policistov.

 

Zaščita migrantov na migracijskih poteh

EU nadaljuje svoje delo za odpravljanje temeljnih vzrokov migracij, obenem pa si prizadeva za zaščito migrantov na migracijskih poteh in zagotavlja alternative nedovoljenim migracijam:

  • Prostovoljna vrnitev iz Libije: Mednarodna organizacija za migracije je s podporo EU samo v letu 2018 več kot 6 185 osebam pomagala, da se iz Libije prostovoljno vrnejo domov. Projektna skupina Afriške unije, Evropske unije in Združenih narodov še naprej sodeluje z libijskimi organi, da bi se odpravilo sistematično pridržanje migrantov, vključno z otroki. Letos je bilo po zaslugi teh prizadevanj iz pripora doslej izpuščenih več kot 1 000 beguncev.
  • Nujne evakuacije: v okviru mehanizma za nujen tranzit je bilo iz Libije v Niger evakuiranih 1 152 oseb z namenom nadaljnje preselitve v Evropo. 108 jih je že bilo preseljenih v Francijo in Švico ter na Švedsko. Napotitve Visokega komisariata Združenih narodov za begunce bi bilo treba zdaj pospešiti, da bi se pospešile tudi predaje v države članice EU. EU ta prizadevanja podpira s sredstvi v višini 20 milijonov evrov.
  • Boj proti mrežam za tihotapljenje migrantov in trgovino z ljudmi: v skladu z izjavo, sprejeto marca v Niameyju, se krepi sodelovanje s partnerskimi državami na območju Sahela.
  • Odprava temeljnih vzrokov: skrbniški sklad EU za Afriko se je izkazal za uspešnega s 147 dogovorjenimi programi v dosedanji skupni vrednosti 2,59 milijarde evrov, v okviru katerih so se financirale ključne pobude, kot so prostovoljne vrnitve iz Libije. Vendar pa bi ta uspeh lahko ogrozila znatna vrzel v financiranju v višini približno 1,2 milijarde evrov, če je EU in države članice skupaj ne zapolnijo.

Komisija danes predlaga tudi revizijo zakonodaje o uradnikih za zvezo za priseljevanje, ki jih napotijo države članice EU v tretje države in pomagajo povečati usklajevanje EU s ključnimi partnerskimi državami.

 

Razmere v Grčiji

Razmere v Grčiji so še vedno izredno zaskrbljujoče z močnim pritiskom na otoke in počasnimi azilnimi postopki, ki ovirajo vrnitve v Turčijo. Komisija je Grčijo pozvala, naj s podporo EU izboljša razmere na otokih, nemudoma pospeši vrnitve in dokonča kontingentni načrt za pripravljenost na večje število prihodov.

 

Vrnitev in ponovni sprejem

V povečanje števila vrnitev migrantov, ki nimajo pravice do prebivanja v EU, je treba vložiti več napora, saj je bilo leta 2017 dejansko izvršenih le 36,6 % odločb o vrnitvi. Evropska agencija za mejno in obalno stražo je v letu 2018 pomagala organizirati 111 operacij vračanja, vendar bi morale države članice v veliko večji meri izkoristiti razširjena pooblastila Agencije na področju vrnitve. Pri izboljšanju sodelovanja z državami izvora na področju vrnitve je bil dosežen znaten napredek, saj je bilo v preteklih mesecih sklenjenih več praktičnih dogovorov, potekajo pa tudi nadaljnja pogajanja. Da bi se dodatno izboljšalo spremljanje vrnitev in drugih pomembnih statističnih podatkov o migracijah, Komisija danes prav tako predlaga, da se poveča pogostost objavljanja podatkov Eurostata.

 

Preselitev

V okviru novega programa Komisije za preselitev je 20 držav članic predložilo zaveze za več kot 50 000 mest, 4 252 predaj pa je že bilo izvedenih. Komisija države članice poziva, naj do oktobra 2018 izvedejo 50 % preselitev, h katerim so se zavezale.

Naslednji koraki

Da bi se ohranil celovit pristop EU k migracijam in zagotovilo, da ima Evropa na voljo orodja za spopadanje z morebitnimi prihodnjimi krizami, bi države članice zdaj morale:

  • zapolniti vrzeli v zagotavljanju mejnih policistov in opreme za Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo;
  • zapolniti vrzel v financiranju skrbniškega sklada EU za Afriko v višini 1,2 milijarde evrov;
  • izboljšati razmere v Grčiji in pospešiti vrnitve v Turčijo;
  • bistveno pospešiti vrnitve in izkoristiti pooblastila Evropske agencije za mejno in obalno stražo za pomoč pri vrnitvah;
  • pospešiti preselitve v okviru novega programa za prednostne države, zlasti kar zadeva mehanizem za nujen tranzit v Nigru, ter na podlagi izjave EU in Turčije;
  • hitro doseči dogovor o reformi skupnega evropskega azilnega sistema, da bi bila EU pripravljena na morebitne prihodnje krize.


Ozadje

Evropska komisija je 13. maja 2015 v okviru evropske agende o migracijah predlagala daljnosežno strategijo za reševanje perečih izzivov v trenutni krizi ter zagotovitev orodij EU za boljše srednje- in dolgoročno upravljanje migracij na področju nedovoljenih in zakonitih migracij, meja ter azila.

Današnje sporočilo predstavlja razvoj od marca 2018 ter poroča o napredku, doseženem v okviru agende o migracijah in političnega načrta Komisije za celovit dogovor o migracijah, ki je bil predstavljen decembra 2017.

 

Več informacij

Poročilo o napredku pri izvajanju evropske agende o migracijah

Priloge s statističnimi podatki

Informativni pregled: Upravljanje migracij – orodja EU za krizno upravljanje

Informativni pregled: Osrednjesredozemska pot: zaščita migrantov in upravljanje nedovoljenih tokov

Predlog uredbe o vzpostavitvi evropske mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje

 

 

IP/18/3743

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar