Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Financiranje trajnostnega razvoja: omogočanje, da finančni sektor postane močan akter v boju proti podnebnim spremembam

Bruselj, 24. maja 2018

Komisija je danes sprejela prve konkretne ukrepe, s katerimi bo finančnemu sektorju EU omogočila, da prevzame glavno vlogo na poti k bolj zelenemu in čistejšemu gospodarstvu.

Današnji predlogi potrjujejo zavezo Evrope, da bo imela vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam in pri izvajanju Pariškega sporazuma. Vključitev finančnega sektorja bo močno spodbudila prizadevanja za zmanjšanje našega okoljskega odtisa na planet ter hkrati povečala trajnost in konkurenčnost gospodarstva EU.

Predlogi, ki izhajajo iz prvega akcijskega načrta EU o financiranju trajnostne rasti, bodo finančnemu sektorju omogočili, da močno podpre boj proti podnebnim spremembam.Argumenti za vključevanje finančnega sektorja v službo našega planeta so prepričljivi: vpliv klimatskih sprememb že ogroža finančno stabilnost in povzroča velike gospodarske izgube zaradi poplav, erozije tal ali suš. Samo lani so zavarovalnice pokrile izgube, povezane z vremenskimi katastrofami, ki so dosegle najvišji znesek do zdaj, tj. 110 milijard evrov. Zavedati se moramo tudi, da bi se številne današnje naložbe lahko izkazale kot odvečne, če se bomo prepozno soočili z realnostjo globalnega segrevanja ozračja. Hkrati bi morali kar najbolje izkoristiti nove poslovne priložnosti za trajnostne gospodarske dejavnosti. Finančni sektor EU ima potencial, da poveča financiranje trajnostne rasti in postane vodilna sila na tem področju. To bi moralo pozitivno vplivati tudi na gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest. Prav tako bo podprlo cilje v okviru unije kapitalskih trgov za povezovanje financiranja s potrebami evropskega gospodarstva in programom EU za trajnostni razvoj.

Podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov, je dejal: „Naš denar bi morali vložiti v projekte, ki so skladni z našimi cilji glede razogljičenja in bojem proti podnebnim spremembam. To je pomembno za okolje in gospodarstvo, pa tudi za finančno stabilnost. Med letoma 2007 in 2016 so se gospodarske izgube zaradi skrajnih vremenskih razmer povečale za 86 %. Danes predstavljeni predlogi kažejo, da se Evropska unija zavzema zagotoviti, da gredo naše naložbe v pravo smer. Njihov cilj je izkoriščanje velikanske moči kapitalskih trgov v boju proti podnebnim spremembam in spodbujanje trajnosti.“

Jyrki Katainen, podpredsednik, pristojen za delovna mesta, rast, naložbe in konkurenčnost, je dodal: „Da bi dosegli podnebne cilje EU za leto 2030, letno potrebujemo približno 180 milijard evrov dodatnih naložb v energijsko učinkovitost in obnovljive vire energije. Pri tem je bistvenega pomena mobilizacija zasebnega kapitala za financiranje trajnostnih naložb. Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) že privablja zasebne naložbe za doseganje teh ciljev. Z današnjimi predlogi bomo izboljšali preglednost financiranja trajnostne rasti in naložbenih priložnosti, ki jih to financiranje prinaša, tako da bodo imeli vlagatelji na voljo zanesljive informacije, ki bodo omogočile prehod v nizkoogljično in krožno gospodarstvo, ki vire uporablja gospodarno. “

Zaradi novih pravil, ki opredeljujejo merila za določanje, ali je gospodarska dejavnost okoljsko trajnostna, se bo v takšne dejavnosti usmerilo več naložb. Ta usklajen klasifikacijski sistem na ravni EU, t. i. taksonomija, bo zlasti pomagal vlagateljem, ki pogosto nimajo dovolj informacij o tem, kaj je zeleno in kaj ne. Vsi finančni subjekti, ki upravljajo naložbe v imenu svojih strank ali upravičencev, jih bodo sedaj morali obvestiti o tem, kako njihove dejavnosti vplivajo na planet ali njihovo lokalno okolje. Na ta način bodo pravila pripomogla k večji izbiri za vlagatelje, ki jih poleg donosov zanima tudi prihodnost planeta.

Ključne značilnosti ukrepov

  1. Enoten klasifikacijski sistem EU (t. i. taksonomija): v predlogu so določena usklajena merila za ugotavljanje, ali je gospodarska dejavnost okoljsko trajnostna. Komisija bo postopno opredelila dejavnosti, ki bodo štele kot „trajnostne“, pri čemer bo upoštevala obstoječe tržne prakse in pobude ter črpala iz nasvetov strokovne skupine, ki se trenutno vzpostavlja. To bi gospodarskim subjektom in vlagateljem moralo zagotoviti jasnost glede tega, katere dejavnosti se štejejo za trajnostne, tako da bodo sprejemali bolj informirane odločitve. Poleg tega bi ta sistem v prihodnosti lahko služil kot podlaga za določitev standardov in znakov za trajnostne finančne produkte, kot je napovedano v akcijskem načrtu Komisije o financiranju trajnostne rasti.
  1. Dolžnosti vlagateljev in razkritja: s predlagano uredbo se bosta zagotovili doslednost in jasnost glede tega, kako bi morali institucionalni vlagatelji, kot so upravitelji premoženja, zavarovalnice, pokojninski skladi ali naložbeni svetovalci, v svoje postopke odločanja o naložbah vključiti okoljske in socialne dejavnike ter dejavnike upravljanja. Točne zahteve bodo nadalje določene v delegiranih aktih, ki jih bo Komisija sprejela pozneje. Poleg tega bodo morali upravitelji premoženja in institucionalni vlagatelji dokazati, kako so njihove naložbe usklajene s cilji glede okoljskih in socialnih dejavnikov ter dejavnikov upravljanja, in razkriti, kako izpolnjujejo te obveznosti.

3. Referenčne vrednosti za nizek ogljični odtis: s predlaganimi pravili se bo oblikovala nova kategorija referenčnih vrednosti, ki bo vključevala referenčno vrednost za nizek ogljični odtis ali „razogljičeno“ različico standardnih indeksov in referenčno vrednost za pozitiven ogljični odtis. Ta novi tržni standard bi moral odražati ogljični odtis podjetij in vlagateljem posredovati informacije o ogljičnem odtisu naložbenega portfelja. Referenčna vrednost za nizek ogljični odtis bi temeljila na standardni „razogljičeni“ referenčni vrednosti, referenčna vrednost za pozitiven ogljični odtis pa bi omogočila, da bi bil naložbeni portfelj bolje usklajen s ciljem Pariškega sporazuma o omejevanju globalnega segrevanja na manj kot 2 °C.

4. Boljše svetovanje strankam glede trajnosti: Komisija je začela posvetovanje, da bi ocenila, kako bi bilo mogoče okoljske in socialne dejavnike ter dejavnike upravljanja najbolje vključiti v svetovanje, ki ga investicijska podjetja in distributerji zavarovalnih produktov ponujajo posameznim strankam. Cilj je spremeniti delegirane akte na podlagi direktive o trgih finančnih instrumentov (MiFID II) in direktive o distribuciji zavarovalnih produktov. Pri ocenjevanju, ali naložbeni produkt izpolnjuje potrebe strank, bi morala podjetja upoštevati tudi preference vsake stranke glede trajnosti, kot določajo predlagana pravila. To bi moralo pripomoči k temu, da bi imelo več vlagateljev dostop do trajnostnih naložb.

Ozadje

EU in vlade po svetu so se s sprejetjem Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah in agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 zavezale cilju bolj trajnostnega gospodarstva in družbe. EU je že dosegla pomemben napredek z okvirom svoje podnebne in energetske politike do leta 2030, energetsko unijo, akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo in izvajanjem agende EU za trajnostni razvoj do leta 2030. To je tudi v središču projekta Unije za vzpostavitev unije kapitalskih trgov.

Trenutne ravni naložb niso dovolj visoke, da bi podpirale okoljsko trajnosten gospodarski sistem, ki se bori proti podnebnim spremembam in izčrpavanju virov. Da bi zmanjšali vrzel v višini 180 milijard evrov dodatnih naložb na leto, ki so potrebne za doseganje ciljev EU iz Pariškega sporazuma do leta 2030, je treba v trajnostne naložbe usmeriti več tokov zasebnega kapitala. Prvi korak Komisije je bil akcijski načrt o financiranju trajnostne rasti, objavljen 8. marca 2018. Temeljil je na končnem poročilu strokovne skupine na visoki ravni za financiranje trajnostne rasti iz januarja 2018, ki jo je Komisija ustanovila leta 2016. Poleg tega je Komisija izvedla javno posvetovanje o dolžnostih institucionalnih vlagateljev in upraviteljev premoženja v zvezi s trajnostjo.

Komisija je 22. marca 2018 organizirala konferenco na visoki ravni, na kateri je potekala razprava o tem, kako v praksi najbolje uporabiti strategijo Komisije za trajnostno financiranje. Na konferenci so voditelji EU in ključni zasebni akterji potrdili podporo in zavezanost spremembam, ki so potrebne v finančnem sistemu in gospodarstvu.

Več informacij

Sporočilo za medije

MEMO

Informativni pregled

Več informacij o trajnostni rasti

IP/18/3729

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar