Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Proračun EU: Komisija predlaga sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti

Bruselj, 2. maja 2018

Komisija danes predlaga pragmatičen in sodoben dolgoročni proračun za obdobje 2021–2027.

S tem ponuja pravi odgovor na današnje razmere, v katerih se od Evrope pričakuje, da bo imela večjo vlogo pri zagotavljanju varnosti in stabilnosti v nestabilnem svetu in v času, ko se bo zaradi izstopa Združenega kraljestva iz EU naš proračun precej zmanjšal. Današnji predlog se na navedena izziva v enaki meri odziva z zmanjšanji odhodkov in z novimi dodatnimi sredstvi. Financiranje za nove in bistvene prioritete Unije se bo ohranilo ali okrepilo, kar neizogibno pomeni nekatere reze na drugih področjih. Ker so izzivi tako veliki, je čas, da ravnamo odgovorno. Današnji predlog proračuna je tako hkrati ciljno usmerjen in realističen.

Predlog Komisije usklajuje proračun Unije z njenimi političnimi prioritetami, ki se odražajo v pozitivni agendi, ki jo je predsednik Juncker predstavil v govoru o stanju v Uniji 14. septembra 2016 in o kateri so se voditelji EU-27 dogovorili v Bratislavi 16. septembra 2016 ter v Rimski izjavi z dne 25. marca 2017. Ker se osredotoča na področja, na katerih lahko Unija najbolje izkoristi svoje zmožnosti, je to proračun za Evropo, ki varuje, opolnomoča in ščiti.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je dejal: „To je pomemben trenutek za našo Unijo. Novi proračun je priložnost, da oblikujemo našo prihodnost kot nova, ambiciozna Unija s 27 članicami, ki jih povezuje solidarnost. Z današnjim predlogom smo predstavili pragmatičen načrt, kako z manj doseči več. Nov zagon našega gospodarstva nam daje nekaj manevrskega prostora, vendar bomo kljub temu morali na nekaterih področjih varčevati. S prvim mehanizmom pravne države doslej bomo zagotovili dobro finančno poslovodenje. Ravno to je odgovorno ravnanje z denarjem davkoplačevalcev. Zdaj sta na potezi Parlament in Svet. Resnično menim, da si moramo prizadevati za dosego dogovora pred volitvami v Evropski parlament naslednje leto.“

Evropski komisar Günther H. Oettinger, pristojen za proračun in človeške vire, je povedal: „Ta predlog proračuna prinaša resnično dodano vrednost EU. Več moramo vlagati v področja, na katerih posamezna država članica ne more delovati samostojno ali na katerih je skupno delovanje bolj učinkovito – raziskave, migracije, nadzor meja ali obramba. Tudi v prihodnje bomo financirali tradicionalne, vendar posodobljene politike, kot sta skupna kmetijska politika in kohezijska politika, saj nam vsem koristijo visokokakovostni kmetijski proizvodi in gospodarski razvoj regij.“

1. Osredotočen proračun: uskladitev prioritet in sredstev

Evropska unija 27 članic je določila svoje politične prioritete in zdaj zanje potrebuje zadostna sredstva.

Komisija predlaga skupni dolgoročni proračun v višini 1 135 milijard evrov v obveznostih (izraženo v cenah iz leta 2018)[1] v obdobju 2021–2027, kar je enako 1,11 % bruto nacionalnega dohodka (BND) držav EU-27 (glej Prilogo 2; splošni informativni list). Ta raven obveznosti ustreza 1 105 milijardam evrov (oziroma 1,08 % BND) v plačilih (v cenah iz leta 2018[2]). To zajema vključitev Evropskega razvojnega sklada, ki je glavno orodje EU za financiranje razvojne politike v afriških, karibskih in pacifiških državah in je doslej deloval na podlagi medvladnega sporazuma, v proračun EU. Ob upoštevanju inflacije je to primerljivo z obsegom sedanjega proračuna za obdobje 2014–2020 (vključno z Evropskim razvojnim skladom).

Da bi lahko financirali nove in nujne prioritete, bo treba povečati sedanje ravni financiranja. Današnje naložbe v področja, kot so raziskave in inovacije, mladi, digitalno gospodarstvo, upravljanje meja, varnost in obramba, bodo prispevale k blaginji, trajnostnosti in varnosti v prihodnje. Na primer, sredstva programa Erasmus+ in evropske solidarnostne enote se bodo podvojila.

Hkrati je Komisija kritično preučila, kje je mogoče privarčevati in izboljšati učinkovitost. Komisija predlaga, da se v odziv na nove razmere v Uniji s 27 članicami nekoliko znižajo sredstva za skupno kmetijsko politiko in kohezijsko politiko (za vsako za 5 %). Ti politiki bosta posodobljeni tako, da se bodo lahko z manj sredstvi še vedno uresničevali njuni cilji in dodatno vključevale nove prioritete. Kohezijska politika bo imela na primer vse pomembnejšo vlogo pri podpiranju strukturnih reform in dolgoročnem vključevanju migrantov.

Posledica teh sprememb bo ponovno uravnoteženje proračuna in vse večja osredotočenost na področja, na katerih lahko proračun EU doseže največje učinke.

2. Sodoben, preprost in prožen proračun

Proračun EU je majhen v primerjavi z velikostjo evropskega gospodarstva in nacionalnimi proračuni. Kljub temu pa lahko resnično izboljša življenje državljanov in poslovanje podjetij, če bo namenjen za področja, na katerih ima lahko Unija večji učinek od javne porabe na nacionalni ravni, saj lahko tako prinese resnično evropsko dodano vrednost. Primeri vključujejo vrhunske raziskovalne projekte, ki združujejo najboljše raziskovalce iz vse Evrope, velike infrastrukturne projekte ter projekte za uresničevanje digitalne preobrazbe ali razvoj orodij, ki jih Unija potrebuje za zaščito in obrambo svojih državljanov. To je nujno v današnjem hitro spreminjajočem se svetu, v katerem se Evropa sooča z demografskimi izzivi, nestabilnostjo v soseščini in številnimi drugimi perečimi vprašanji, ki presegajo državne meje.

Komisija zato predlaga sodoben, preprost in prožen proračun:

Sodoben proračun Nova Unija s 27 državami članicami potrebuje nov, sodoben proračun, zasnovan na podlagi preteklih izkušenj Evrope. To pomeni nadaljnje zmanjšanje birokracije za upravičence in organe upravljanja z izboljšanjem usklajenosti predpisov na podlagi enotnih pravil. Prav tako pa pomeni tudi večje osredotočanje na smotrnost. To bo omogočilo lažje spremljanje in merjenje rezultatov ter sprejemanje sprememb, če bodo te potrebne.

Preprost proračun Struktura proračuna bo jasnejša in bolj usklajena s prioritetami Unije. Sedaj so sredstva porazdeljena prek prevelikega števila programov in instrumentov, tako znotraj kot zunaj proračuna. Komisija zato predlaga, da se število programov omeji za več kot tretjino (s trenutnih 58 na prihodnjih 37), na primer z združevanjem razdrobljenih virov financiranja v nove integrirane programe in korenito racionalizacijo uporabe finančnih instrumentov, tudi prek sklada InvestEU.

Prožen proračun Najnovejši izzivi, zlasti migracijska in begunska kriza v letu 2015, so jasno pokazali omejeno prožnost sedanjega proračuna EU za dovolj hitro in učinkovito odzivanje. Predlog Komisije zato vključuje večjo prožnost znotraj programov in med njimi, okrepitev instrumentov za krizno upravljanje ter oblikovanje nove „rezerve Unije“ za odzivanje na nepredvidene dogodke in izredne razmere na področjih, kot sta varnost in migracije.

3. Proračun EU in pravna država: dobro finančno poslovodenje

Pomembna novost predlaganega proračuna je okrepljena povezava med financiranjem EU in pravno državo. Spoštovanje načela pravne države je bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje EU. Komisija zato predlaga nov mehanizem za zaščito proračuna EU pred finančnimi tveganji, povezanimi s splošnimi pomanjkljivostmi v zvezi z načelom pravne države v državah članicah. Nova predlagana orodja bi Uniji omogočila, da zamrzne, zmanjša ali omeji dostop do finančnih sredstev EU sorazmerno z naravo, resnostjo in obsegom pravnih pomanjkljivosti. Tak sklep bi predlagala Komisija, Svet pa bi ga sprejel po glasovanju z obrnjeno kvalificirano večino[3].

4. Proračun EU za močno in stabilno ekonomsko in monetarno unijo

Stabilno evroobmočje je predpogoj za delovna mesta, rast, naložbe in socialno pravičnost v Uniji kot celoti. Komisija je decembra 2017 v okviru načrta za poglobitev evropske ekonomske in monetarne unije navedla, kako bi lahko v okviru javnih financ EU razvili nove proračunske instrumente, da bi podprli stabilnost evroobmočja in približevanje evroobmočju. V novem večletnem finančnem okviru se predlagata dva nova instrumenta:

– novi program za podporo reformam, ki bo s skupnim proračunom v višini 25 milijard evrov zagotavljal finančno in tehnično podporo vsem državam članicam za izvajanje prednostnih reform, zlasti v okviru evropskega semestra. Poleg tega bo konvergenčni instrument zagotovil namensko pomoč državam članicam zunaj evroobmočja, ki se pripravljajo na prevzem skupne valute.

evropska stabilizacijska funkcija za naložbe, ki bo pripomogla k ohranjanju ravni naložb v primeru obsežnih asimetričnih šokov. Izvajati se bo začela v obliki vzajemnih posojil v okviru proračuna EU v višini do 30 milijard evrov, ki jih bo dopolnjevala finančna pomoč državam članicam za pokritje stroškov obresti. Posojila bodo zagotovila dodatno finančno podporo v obdobjih, ko bodo javne finance preobremenjene in bo treba ohraniti prednostne naložbe.

5. Sodobni viri financiranja za proračun EU

Za nove prioritete so potrebne nove naložbe. Zato Komisija predlaga, da se te financirajo s kombinacijo novih sredstev (približno 80 %), prerazporeditev in prihrankov (približno 20 %).

Na podlagi priporočil skupine na visoki ravni „o prihodnjem financiranju EU“ Komisija predlaga posodobitev in poenostavitev sedanjega splošnega sistema virov lastnih sredstev ter diverzifikacijo virov prihodkov proračuna.

Novi viri za financiranje dolgoročnega proračuna

Komisija predlaga poenostavitev sedanjih lastnih sredstev iz naslova davka na dodano vrednost (DDV) in uvedbo „košarice“ novih virov lastnih sredstev, povezanih z našimi političnimi prioritetami.

Predlagana košarica novih virov lastnih sredstev vključuje:

– 20 % prihodkov iz sistema za trgovanje z emisijami;

– vpoklicno stopnjo v višini 3 % za novo skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb (ki se bo postopno uvedla, ko bo sprejeta potrebna zakonodaja);

– nacionalni prispevek, izračunan na podlagi količine nereciklirane odpadne plastične embalaže v vsaki državi članici (0,80 evra na kilogram).

Ti novi viri lastnih sredstev bodo predstavljali približno 12 % celotnega proračuna EU in bi lahko prispevali do 22 milijard letno za financiranje novih prioritet.

Rabati

– Izstop Združenega kraljestva iz EU je priložnost za odpravo zapletenega sistema rabatov in celo „rabatov na rabate“. Komisija predlaga, da se odpravijo vsi rabati in zmanjša znesek, ki ga obdržijo države članice pri zbiranju carinskih prihodkov (ki so del „lastnih sredstev“) za proračun EU, z 20 % na 10 %. Po uvedbi obeh ukrepov bo proračun EU preprostejši in pravičnejši.

– Da ne bi prišlo do nenadnega in izrazitega povečanja prispevkov za nekatere države članice, Komisija predlaga postopno odpravo sedanjih rabatov v obdobju petih let.

Kaj sledi?

Na podlagi današnjih predlogov bo Komisija v naslednjih tednih predstavila podrobne predloge za prihodnje sektorske finančne programe (glej Prilogo 1).

Odločitev o prihodnjem dolgoročnem proračunu EU bo nato soglasno sprejel Svet po odobritvi Evropskega parlamenta. Časovni vidik je bistvenega pomena. Pogajanja o sedanjem dolgoročnem proračunu EU so trajala predolgo. Posledično je prišlo do zamude pri začetku izvajanja ključnih finančnih programov in odloženi so bili projekti z resničnim potencialom za spodbujanje oživitve gospodarstva.

Pogajanja bi morala zato imeti absolutno prednost, dogovor pa bi moral biti dosežen pred volitvami v Evropski parlament in vrhom v Sibiuu 9. maja 2019. Komisija bo storila vse v svoji moči za hiter dogovor.

Več informacij

– Sodoben proračun za EU, ki varuje, opolnomoča in ščiti: vprašanja in odgovori (2. maj 2018)

– Informativni listi in pravna besedila (2. maj 2018):

o sporočilo s prilogo, ki opisuje vsak program

o uredba o večletnem finančnem okviru (2. maj 2018)

o uredba o izvrševanju proračuna v skladu z načelom pravne države

o medinstitucionalni sporazum o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju

o sklep o virih lastnih sredstev, izvedbeni predlogi in povezan delovni dokument služb Komisije

o uredba, izvedbena uredba, predlog za spremembo Uredbe št. 1553/89

o dokončna enotna ureditev zbiranja lastnih sredstev, pridobljenih iz DDV (Uredba Sveta (EGS, Euratom) št. 1553/89)

o delovni dokument služb Komisije o pregledu porabe

– ključne informacije, povezane s prihodnjim proračunom EU – večletni finančni okvir (2021–2027)

sporočilo in informativni listi (sporočilo za medije, 14. februar 2018)

– razmislek o prihodnosti financ EU (28. junij 2017)

 

[1] Izraženo v tekočih cenah (z upoštevanjem inflacije) bi to pomenilo 1 279 milijard evrov v obveznostih.

[2] Izraženo v tekočih cenah (z upoštevanjem inflacije) bi to pomenilo 1 246 milijard evrov v plačilih.

[3] V skladu s pravilom obrnjene kvalificirane večine se bo štelo, da je Svet predlog Komisije sprejel, razen če bo s kvalificirano večino odločil o zavrnitvi predloga Komisije.

IP/18/3570

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar