Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Boj proti dezinformacijam na spletu: Komisija predlaga vseevropski kodeks ravnanja

Bruselj, 26. aprila 2018

Danes Evropska komisija predlaga ukrepe za boj proti dezinformacijam na spletu, vključno z vseevropskim kodeksom ravnanja glede dezinformacij, podporo neodvisni mreži preverjevalcev dejstev, ter več ukrepov za spodbujanje kakovostnega novinarstva in medijske pismenosti.

Nedavna razkritja v zvezi s Facebookom in podjetjem Cambridge Analytica so jasno pokazala, kako se lahko osebni podatki zlorabijo v okviru volitev, ter so pravočasni opomin, da je treba storiti več za zaščito trdnih demokratičnih postopkov. Danes Evropska komisija sprejema nadaljnje ukrepe v boju proti dezinformacijam, da bi zaščitila evropske vrednote in varnost.

Podpredsednik Komisije za enotni digitalni trg Ansip je povedal: „Dezinformacije niso novo sredstvo političnega vpliva. Nove tehnologije, še posebej digitalne, so razširile svoj doseg prek spletnega okolja in spodkopavajo našo demokracijo in družbo. Ker je zaupanje na spletu zlahka izgubiti in težko znova vzpostaviti, mora industrija na tem področju sodelovati z nami. Spletne platforme imajo pomembno vlogo v boju proti dezinformacijskim kampanjam, ki jih organizirajo posamezniki in države, katerih namen je ogroziti našo demokracijo.“

Komisarka za digitalno gospodarstvo in družbo Gabriel je dodala: „Pozivamo vse akterje, zlasti platforme in socialna omrežja, ki nosijo jasno odgovornost, da si s pomočjo akcijskega načrta prizadevajo za skupni evropski pristop ter tako državljane opolnomočijo in učinkovito zaščitijo pred dezinformacijami. Pozorno bomo spremljali napredek ter v primeru nezadovoljivih rezultatov do decembra predlagali nadaljnje ukrepe, po potrebi regulativne narave.“

Evropski komisar za varnostno unijo Julian King je povedal: „Uporaba lažnih novic in dezinformacij na spletu predstavlja resno grožnjo varnosti naših družb. Rušenje zaupanja vrednih kanalov za širjenje škodljive in razdiralne vsebine zahteva jasen odziv, ki mora temeljiti na povečani preglednosti, sledljivosti in odgovornosti. Internetne platforme imajo ključno vlogo pri preprečevanju zlorabe svoje infrastrukture ter zaščiti svojih uporabnikov in družbe.“

Na podlagi neodvisnega poročila, ki ga je marca 2018 objavila skupina strokovnjakov na visoki ravni o lažnih novicah in dezinformacijah na spletu, ter širših posvetovanj v zadnjih šestih mesecih, Komisija dezinformacije opredeljuje kot „dokazljivo napačne ali zavajajoče informacije, ki so ustvarjene, predstavljene in razširjane zaradi ekonomskih koristi ali namernega zavajanja javnosti, ter lahko povzročijo javno škodo“.

V zadnji raziskavi Eurobarometer je 83 % anketirancev izrazilo mnenje, da lažne novice predstavljajo nevarnost za demokracijo. Anketirance so zlasti skrbele namerne dezinformacije z namenom vplivanja na volitve in migracijske politike. Raziskava poudarja tudi pomen kakovostnih medijev: anketiranci tradicionalne medije (radio (70 %), televizijo (66 %), tiskane časopise in revije (63 %)) dojemajo kot najbolj zaupanja vreden vir novic. Spletnim virom novic in spletiščem, ki gostijo videoposnetke, zaupajo najmanj, in sicer uživajo stopnjo zaupanja 26 % oz. 27 %.

Skupno raziskovalno središče Evropske komisije je objavilo študijo o lažnih novicah in dezinformacijah. Ta kaže, da dve tretjini uporabnikov do spletnih novic najraje dostopa preko algoritemskih platform, kot so iskalniki in združevalniki virov ter družbenih medijev. Navaja tudi, da so se tržna moč in pritoki prihodkov preusmerili od založnikov medijskih publikacij do upravljavcev platform, ki imajo podatke, s katerimi povezujejo bralce, članke in oglase.

Ukrepi za boj proti spletnim dezinformacijam

Na te probleme in trende se je Komisija odzvala z nizom predlaganih ukrepov za boj proti dezinformacijam na spletu. Ti bodo vključevali:

  • Kodeks ravnanja glede dezinformacij: do julija bi spletne platforme morale najprej razviti skupni kodeks ravnanja in mu slediti, da bi:

    • zagotovili preglednost o sponzoriranih vsebinah, zlasti političnega oglaševanja, kot tudi omejili možnosti ciljnega usmerjanja političnega oglaševanja, ter zmanjšali prihodke glavnih virov dezinformacij;

    • zagotovili več jasnosti o delovanju algoritmov ter preverjanje s strani tretjih oseb;

    • uporabnikom olajšali odkrivanje in dostop do različnih virov novic, ki predstavljajo alternativna stališča;

    • uvedli ukrepe za identifikacijo in zaprtje lažnih računov ter reševanje problema avtomatičnih botov;

    • omogočili preverjevalcem dejstev, raziskovalcem in javnim organom, da stalno spremljajo dezinformacije na spletu.

  • Neodvisno evropsko mrežo preverjevalcev dejstev: ta bo vzpostavila skupne delovne metode, izmenjevala dobre prakse in si prizadevala doseči najširšo možno pokritost popravkov dejstev po vsej EU. Preverjevalci dejstev bodo izbrani izmed članov mednarodne mreže preverjevalcev dejstev, ki bodo delovali v skladu s kodeksom načel mednarodne mreže preverjevalcev dejstev.

  • Varno evropsko spletno platformo o dezinformacijah, da bi s čezmejno zbirko in analizo podatkov ter dostopom do podatkov po vsej EU podprla mrežo preverjevalcev dejstev in ustreznih akademskih raziskovalcev.

  • Izboljšanje medijske pismenosti: višja stopnja medijske pismenosti bo Evropejcem pomagala prepoznati dezinformacije na spletu ter do vsebin na spletu pristopati kritično. Zato bo Komisija spodbujala preverjevalce dejstev in organizacije civilne družbe, da šolam in učiteljem zagotovijo izobraževalno gradivo in organizirajo evropski teden medijske pismenosti.

  • Podporo državam članicam pri zagotavljanju odpornosti volitev proti čedalje bolj zapletenim kibernetskim grožnjam, vključno z dezinformacijami na spletu in kibernetskimi napadi.

  • Promocijo prostovoljnih sistemov identifikacije na spletuza izboljšanje sledljivosti in identifikacije dobaviteljev informacij ter spodbujanje zaupanja v spletne interakcije ter informacije in njihove vire ter zanesljivost le-teh.

  • Podporo kakovostnim in raznolikim informacijam: Komisija poziva države članice, da povečajo svojo podporo kakovostnemu novinarstvu in tako zagotovijo pluralno, raznoliko in trajnostno medijsko okolje. Komisija bo v letu 2018 objavila razpis za zbiranje predlogov za pripravo in širjenje kakovostnih informativnih vsebin o zadevah EU s pomočjo informativnih medijev, ki temeljijo na podatkih.

  • Usklajeno politiko strateškega komuniciranja, ki so jo pripravile službe Komisije ter s katero se združujejo sedanje in prihodnje pobude EU o dezinformacijah na spletu s takšnimi pobudami držav članic. V njenem okviru bodo določene dejavnosti obveščanja z namenom preprečevanja ustvarjanja napačne podobe o Evropi ter zajezitve dezinformacij znotraj in zunaj EU.

Naslednji koraki

Komisija bo kmalu sklicala forum več deležnikov, da bi določila okvir za učinkovito sodelovanje med zadevnimi deležniki, vključno s spletnimi platformami, oglaševalsko industrijo in velikimi oglaševalci, ter zagotovila zavezanost v smislu usklajevanja in krepitve boja proti dezinformacijam. Prvi rezultat foruma bi moral biti vseevropski kodeks ravnanja glede zavajajočih informacij, ki bi bil objavljen do julija 2018 ter bi do oktobra 2018 že lahko čutili njegov učinek. 

Komisija bo do decembra 2018 poročala o doseženih rezultatih. S poročilom se bo med drugim proučila potreba po nadaljnjem ukrepanju, s čimer bi zagotovili stalno spremljanje in ocenjevanje opisanih ukrepov.

Ozadje

Predsednik Jean-Claude Juncker je maja 2017 v poslanici evropski komisarki za digitalno gospodarstvo in družbo Mariji Gabriel naložil, naj prouči izzive, ki jih spletne platforme zaradi dezinformacij predstavljajo za naše demokracije, ter pripravi odgovor EU nanje.

Zaradi volitev v Evropski parlament v letu 2019 je Komisija februarja 2018 sprejela seznam priporočil, v skladu s katerimi naj: „pristojni nacionalni organi […] na podlagi izkušenj držav članic opredelijo dobre prakse pri opredeljevanju, blažitvi in obvladovanju tveganj za volilni proces zaradi kibernetskih napadov in dezinformacij.“

Skupina strokovnjakov na visoki ravni o lažnih novicah je Komisiji svetovala glede boja proti dezinformacijam na spletu. Sklepi in priporočila skupine so bili objavljeni 12. marca 2018.

Evropska unija je bila dejavna v boju proti dezinformacijam že pred temi pobudami: leta 2015 je bila po odločitvi Evropskega sveta marca istega leta, da se je treba odzvati na sedanje ruske dezinformacijske kampanje, pod vodstvom visoke predstavnice, podpredsednice Federice Mogherini, ustanovljena projektna skupina East StratCom. V okviru Evropske službe za zunanje delovanje od septembra 2015 deluje projektna skupina, ki skrbi za učinkovito komuniciranje o politikah EU svojemu vzhodnemu sosedstvu; krepi splošno medijsko okolje v vzhodnem sosedstvu, vključno z zagotavljanjem podpore medijski svobodi in krepitvi neodvisnih medijev; povečuje zmogljivost EU za predvidevanje, reševanje in osveščanje o porurskih dezinformacijskih dejavnostih.

Več informacij

Vprašanja in odgovori

Informativni pregled: Zajezitev dezinformacij na spletu

Javno posvetovanje (zbirno poročilo)

Eurobarometer (celotno poročilo)

Poročilo Skupnega raziskovalnega središča

Poročilo skupine strokovnjakov na visoki ravni o lažnih novicah in dezinformacijah

Splošne informacije o ukrepih EU za boj proti lažnim novicam

Informativni pregled projektne skupine East StratCom

Spletišče EUvsDisinfo

Sporočilo in druge koristne povezave

IP/18/3370

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar