Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Umetna inteligenca: Komisija predstavila evropski pristop k povečanju naložb in določitvi etičnih načel

Bruselj, 25. aprila 2018

Evropska komisija je danes predstavila niz ukrepov, s katerimi bo umetno inteligenco postavila v službo Evropejcev in okrepila evropsko konkurenčnost na tem področju.

Predlaga tridelni pristop za povečanje javnih in zasebnih naložb na področju umetne inteligence, pripravo na družbeno-gospodarske spremembe in zagotavljanje ustreznega etičnega in pravnega okvira. Ta pobuda je odgovor na predlog evropskih voditeljev, naj se pripravi evropski pristop k umetni inteligenci.

Podpredsednik za enotni digitalni trg Andrus Ansip je dejal: „Tako kot nekoč parni stroj ali elektrika, umetna inteligenca danes daje našemu svetu novo podobo. Predstavlja nove izzive, s katerimi se je v Evropi treba soočiti skupaj, da bo umetna inteligenca uspešno služila vsem. Do konca leta 2020 moramo vložiti najmanj 20 milijard evrov. Komisija opravlja svoj del naloge: današnja spodbuda je namenjena tako raziskovalcem, da bodo lahko razvijali naslednjo generacijo tehnologij in aplikacij na področju umetne inteligence, kot tudi podjetjem, da jih bodo lahko sprejela za svoje in uporabljala.“

Evropa se lahko pohvali z vrhunskimi raziskovalci, laboratoriji in zagonskimi podjetji na področju umetne inteligence. EU je prav tako napredna na področju robotike in vodilna na svetu na področju prometa, zdravstvene nege in predelovalne industrije. Na vseh teh področjih pa bi bilo treba začeti uporabljati umetno inteligenco, če želimo ostati konkurenčni. Toda močna mednarodna konkurenca od EU zahteva usklajene ukrepe, če želi ostati vodilna pri razvoju umetne inteligence.

Povečanje finančne podpore ter spodbujanje javnega in zasebnega sektorja, naj sprejmeta umetno inteligenco

Evropska unija (javni in zasebni sektor) bi morala povečati naložbe v raziskave in inovacije na področju umetne inteligence za najmanj 20 milijard evrov od danes do konca leta 2020. Kot dodatno podporo bo Komisija svojo naložbo povečala na 1,5 milijarde evrov za obdobje 2018–2020 v okviru programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020. Pričakuje se, da bo ta naložba sprostila dodatnih 2,5 milijarde evrov sredstev iz obstoječih javno-zasebnih partnerstev, npr. na področju velepodatkov in robotike. Pomagala bo pri razvoju umetne inteligence v ključnih sektorjih, in sicer od prometa do zdravstva, prav tako pa bo povezala in okrepila raziskovalne centre na področju umetne inteligence po vsej Evropi in spodbudila testiranje in izvajanje preizkusov. Komisija bo podpirala tudi razvoj „platforme umetne inteligence na zahtevo“, ki bo vsem uporabnikom zagotovila dostop do ustreznih virov umetne inteligence v EU.

Poleg tega se bodo uporabila sredstva iz Evropskega sklada za strateške naložbe, da se podjetjem in zagonskim podjetjem zagotovi dodatna podpora za naložbe na področju umetne inteligence. Naš cilj je, da se iz EFSI skupno nameni več kot 500 milijonov evrov za naložbe v več ključnih sektorjih do leta 2020.

Komisija bo še naprej ustvarjala okolje, ki spodbuja naložbe. Glede na to, da so podatki surovina za večino tehnologij umetne inteligence, Komisija predlaga zakonodajo, na podlagi katere bo več podatkov na voljo za ponovno uporabo, in ukrepe za lažjo souporabo podatkov. To zajema podatke iz javnih služb in s področja okolja ter podatke s področja raziskav in zdravstva.

Priprava na družbeno-gospodarske spremembe, ki jih bo prinesla umetna inteligenca

S prihodom umetne inteligence bo ustvarjenih veliko novih delovnih mest, spet druga bodo izginila, večina pa se jih bo spremenila. Komisija zato spodbuja države članice, naj modernizirajo svoje sisteme izobraževanja in usposabljanja ter pospremijo spremembe na trgu dela na podlagi evropskega stebra socialnih pravic. Komisija bo podprla partnerstva med podjetji in izobraževalnim sektorjem, da bi bila Evropa čim privlačnejša za nadarjeno delovno silo na področju umetne inteligence in bi jo tudi znala obdržati znotraj svojih meja, vzpostavila namenske sheme izobraževanja s finančno podporo iz Evropskega socialnega sklada ter podprla digitalne spretnosti in znanja kot tudi digitalne kompetence, kompetence na področju znanosti, tehnologije, inženiringa in matematike ter na področju podjetništva in ustvarjalnosti. Predlogi v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira EU (2021–2027) bodo vključevali okrepljeno podporo za usposabljanje na področju naprednih digitalnih znanj, vključno z znanjem in izkušnjami na področju umetne inteligence.

Zagotovitev ustreznega etičnega in pravnega okvira

Kot velja za vsako transformativno tehnologijo, obstaja možnost, da bo umetna inteligenca odprla nova etična in pravna vprašanja, povezana z odgovornostjo ali potencialnim pristranskim odločanjem. Nove tehnologije ne bi smele pomeniti novih vrednot. Komisija bo do konca leta 2018 predstavila etične smernice v zvezi z razvojem umetne inteligence, ki bodo temeljile na Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, upoštevale pa bodo načela, kot so varnost podatkov in transparentnost ter nadgrajevanje dela Evropske skupine za etiko v znanosti in novih tehnologijah. Za pomoč pri pripravi teh smernic bo Komisija vse zadevne deležnike združila v evropsko koalicijo na področju umetne inteligence. Komisija bo do sredine leta 2019 izdala tudi navodila za razlago direktive o odgovornosti za proizvode v luči tehnološkega napredka, da se zagotovi pravna jasnost za potrošnike in proizvajalce v primeru proizvodov z napako.

Naslednji koraki

Od danes naprej in na podlagi Izjave o sodelovanju, ki jo je 10. aprila 2018 podpisalo 24 držav članic in Norveška, bo Komisija z državami članicami začela pripravljati usklajen načrt za umetno inteligenco, ki naj bi bil izdelan do konca leta. Glavni cilj je čim bolj povečati učinek naložb na ravni EU in na nacionalnih ravneh, spodbujati sodelovanje po vsej EU, izmenjavati dobre prakse in se skupaj odločiti, kako nadaljevati, da se zagotovi globalna konkurenčnost EU v tem sektorju. Komisija bo prav tako še naprej vlagala v pobude, ki so ključne za umetno inteligenco, vključno z razvijanjem učinkovitejših elektronskih komponent in sistemov (npr. čipov, narejenih posebej za izvajanje operacij na področju umetne inteligence), vrhunskih visokozmogljivostnih računalnikov, kot tudi vodilnih projektov na področju kvantne tehnologije in raziskovanja človeških možganov.

Ozadje

Umetna inteligenca ni znanstvena fantastika, saj je že zdaj del našega vsakdana: od virtualnih osebnih pomočnikov, ki nam zorganizirajo dan, do telefonov, ki nam predlagajo pesmi, ki bi nam lahko bile všeč. Poleg tega, da nam olajšujejo življenje, nam pametni sistemi pomagajo tudi pri reševanju nekaterih največjih svetovnih izzivov, kot so zdravljenje kroničnih bolezni, boj proti podnebnim spremembam in predvidevanje kibernetskih groženj. Umetna inteligenca je ena od najbolj strateških tehnologij 21. stoletja in

Evropa si želi biti na čelu njenega razvoja, o čemer priča tudi dejstvo, da je bilo v zadnjem času veliko prebojev na področju umetne inteligence doseženih prav v evropskih laboratorijih. Evropska podjetja proizvedejo tudi približno četrtino vse robotike za industrijske in poklicne storitve.

Več informacij

Vprašanja in odgovori v zvezi z umetno inteligenco

Informativni pregled v zvezi z umetno inteligenco

Uporabne povezave

 

 

IP/18/3362

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar