Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Bančna unija: prvo poročilo o napredku pri reševanju vprašanja slabih posojil za podporo načrtu za zmanjšanje tveganj

Bruselj, 18. januarja 2018

Evropska komisija je pozdravila napredek pri reševanju vprašanja slabih posojil v EU v okviru tekočih prizadevanj na nacionalni ravni in ravni EU za zmanjšanje preostalih tveganj v nekaterih delih evropskega bančnega sektorja.

V svojem prvem poročilu o napredku, odkar so se finančni ministri držav članic dogovorili o akcijskem načrtu za zmanjšanje obsega slabih posojil, Komisija izpostavlja nadaljnje izboljšanje v zvezi z deleži slabih posojil in prihodnje ukrepe za dodatno zmanjšanje obsega slabih posojil.

Zmanjšanje slabih posojil je pomembno za nemoteno delovanje bančne unije in unije kapitalskih trgov ter za stabilen in povezan finančni sistem v EU. Odpravljanje visokih stopenj slabih posojil in preprečevanje njihovega morebitnega prihodnjega kopičenja je bistvenega pomena za krepitev in ohranjanje gospodarske rasti v Evropi. Gospodinjstva in podjetja so pri dostopu do financiranja odvisna od močnega in na krizo odpornega finančnega sektorja. Čeprav so posamezne banke in države članice same odgovorne za reševanje problematike slabih posojil, je prisotna jasna razsežnost EU zaradi možnih učinkov prelivanja na celotno gospodarstvo EU.

Podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov, je dejal: „Znižanje stopenj slabih posojil je ključnega pomena za zmanjšanje tveganj v bančnem sektorju ter dokončno vzpostavitev bančne unije. Usklajena prizadevanja bank, nadzornih organov, držav članic in Komisije so že prinesla rezultate. Vendar so potrebna nadaljnja prizadevanja za nadaljnje zmanjšanje stopenj slabih posojil. Banke v vseh državah EU morajo imeti ponovno polne zmogljivosti za posojanje podjetjem in gospodinjstvom, hkrati pa preprečevati kopičenje slabih posojil.“

Ključne ugotovitve

V današnjem prvem poročilu o napredku, pripravljenem v obliki sporočila in spremnega delovnega dokumenta služb Komisije, je izpostavljen nedavni razvoj dogodkov na področju slabih posojil v EU kot celoti in v posameznih državah članicah. To kaže, da se je pozitivni trend padajočih deležev slabih posojil in rastočih količnikov kritja okrepil in tudi nadaljeval v drugi polovici leta 2017.

Poleg tega:

  • Deleži slabih posojil padajo v skoraj vseh državah članicah, čeprav se položaj med posameznimi državami članicami precej razlikuje. Skupni delež slabih posojil v EU se je zmanjšal na 4,6 % (2. četrtletje 2017) oziroma za približno eno odstotno točko glede na prejšnje leto in za tretjino od 4. četrtletja 2014.

  • Podatki kažejo, da zmanjševanje tveganj v evropskem bančnem sistemu kaže rezultate in bo podpiralo napredek pri vzpostavitvi bančne unije, ki bi morala biti dokončana ob vzporednem zmanjšanju in delitvi tveganj.

  • Poročilo kaže tudi, da je EU dobro na poti pri izvajanju akcijskega načrta Sveta.

Komisija bo spomladi predlagala celovit sveženj ukrepov za zmanjšanje deleža obstoječih slabih posojil in za preprečevanje prihodnjega kopičenja slabih posojil. Sveženj bo osredotočen na štiri področja: (i) nadzorni ukrepi, (ii) reforma okvirov za prestrukturiranje, insolventnost in izterjavo dolga, (iii) razvoj sekundarnih trgov za prizadeto premoženje ter (iv) spodbujanje prestrukturiranja bančnega sistema. Ukrepe na teh področjih bi bilo treba sprejeti na nacionalni ravni in na ravni Unije, kadar je to primerno.

Komisija prav tako poziva države članice in Evropski parlament, naj se hitro dogovorijo o predlogu Komisije o insolventnosti podjetij. Ta ukrep, ki je bil predlagan novembra 2016, bi podjetjem v finančnih težavah pomagal, da se že zgodaj prestrukturirajo ter se tako izognejo stečaju, kar bi povečalo učinkovitost postopkov zaradi insolventnosti v EU.

Ozadje

Ker so slaba posojila eno od ključnih preostalih tveganj evropskega bančnega sistema, je Komisija oktobra 2017 predlagala, da ukrepi za zmanjšanje slabih posojil postanejo pomembnejši del procesa vzpostavitve bančne unije s hkratno delitvijo in zmanjšanjem tveganj, kar je naletelo na pozitiven odziv v razpravah z Evropskim parlamentom in Svetom v zadnjih mesecih.

Čeprav se je povprečni delež slabih posojil od leta 2014 zmanjšal za eno tretjino in se vztrajno znižuje, lahko preostale obsežne ravni slabih posojil negativno vplivajo na gospodarsko rast v zadevnih državah, saj zmanjšujejo dobičkonosnost bank in njihovo zmožnost posojanja gospodinjstvom in podjetjem. Glavno odgovornost za reševanje problematike visokih deležev slabih posojil imajo še naprej prizadete banke in države članice. Vendar pa je zaradi monetarne unije, kjer so gospodarstva držav članic medsebojno povezana in lahko prihaja do učinkov prelivanja, tudi v interesu EU, da se sedanji deleži slabih posojil zmanjšajo. Komisija je na to vprašanje večkrat opozorila zadevne države v okviru cikla usklajevanja ekonomskih politik EU – evropskega semestra.

Svet je julija 2017 sprejel „Akcijski načrt za reševanje problema slabih posojil v Evropi“. Ta akcijski načrt poziva različne institucije, vključno s Komisijo, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za nadaljnje obravnavanje izzivov, povezanih z visokimi deleži slabih posojil v Evropi. Svet se je strinjal, da bo obravnaval razvoj dogodkov na področju slabih posojil v Uniji na podlagi poročila Komisije. Komisija je zato v svojem sporočilu o dokončanju bančne unije z dne 11. oktobra 2017 napovedala, da si bo prizadevala za celovit sveženj o reševanju slabih posojil v Evropi. Poleg tega je v svežnju Komisije o EMU z dne 6. decembra 2017 predstavila načrt in konkretne predloge za poglobitev ekonomske in monetarne unije v Evropi.

Več informacij:

MEMO

Informativni pregled

Delovni dokument služb Komisije

IP/18/266

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar