Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Obdavčitev v digitalnem gospodarstvu: Komisija predlaga nove ukrepe za zagotovitev pravične obdavčitve vseh podjetij v EU

Bruselj, 21. marca 2018

Obdavčitev v digitalnem gospodarstvu: Komisija predlaga nove ukrepe za zagotovitev pravične obdavčitve vseh podjetij v EU

Evropska komisija danes predlaga nova pravila za zagotavljanje, da so digitalne dejavnosti v EU obdavčene na pravičen način, ki spodbuja rast. S pomočjo teh ukrepov bi EU postala svetovna vodilna sila pri oblikovanju davčnih predpisov, primernih za sodobno gospodarstvo in digitalno dobo.

Nedavni razmah digitalnih podjetij, kot so podjetja, ki upravljajo družbene medije, sodelovalne platforme in ponudniki spletnih vsebin, je močno prispeval h gospodarski rasti v EU. Vendar pa sedanja davčna pravila niso bila zasnovana za globalna, virtualna podjetja in podjetja, ki imajo le majhno fizično prisotnost, oziroma je sploh nimajo. Spremembe na tem področju so dramatične. Pred desetimi leti je bilo med dvajsetimi podjetji na svetu z največjo tržno kapitalizacijo eno samo digitalno podjetje, danes jih je med njimi že devet. Ta trend moramo kar najbolje izkoristiti, vendar nas pri tem čaka izziv, kako zagotoviti, da digitalna podjetja obenem prispevajo pravičen delež davka. Če pri tem ne bomo uspešni, bodo javni prihodki resno ogroženi. Povprečna dejanska davčna stopnja digitalnih podjetij je namreč trenutno za polovico nižja, kot jo v EU plačuje tradicionalno gospodarstvo.

Današnji predlog prihaja v času, ko države članice iščejo trajne in obstojne rešitve za zagotovitev pravičnega deleža davčnih prihodkov od spletnih dejavnosti, k čemur so voditelji in voditeljice EU odločno pozvali oktobra 2017. Veljavna davčna pravila ne zajemajo dobičkov, ustvarjenih s pridobitnimi dejavnostmi, kakršna je prodaja podatkov in vsebin, ki jih ustvarjajo uporabniki. Države članice začenjajo iskati hitre, enostranske rešitve za obdavčitev digitalnih dejavnosti, kar povzroča pravno minsko polje in davčno negotovost za podjetja. Pravična obdavčitev digitalnega gospodarstva, ki bo naklonjena rasti in vzdržna, se lahko zagotovi samo z usklajenim pristopom.

Dva ločena zakonodajna predloga, ki ju je danes predložila Komisija, bosta pripomogla k pravičnejši obdavčitvi digitalnih dejavnosti v EU:

  • Cilj prve pobude je reforma pravil o davku od dohodkov pravnih oseb, tako da se dobiček zabeleži in obdavči tam, kjer imajo podjetja pomembno interakcijo z uporabniki prek digitalnih kanalov. Z njo se oblikuje prednostna dolgoročna rešitev Komisije za to vprašanje.
  • Drugi predlog je odgovor na poziv več držav članic k uvedbi vmesnega davka, ki bi zajemal glavne digitalne dejavnosti, ki so v EU trenutno popolnoma neobdavčene.

Ta sveženj določa skladen pristop EU k sistemu obdavčitve v digitalnem gospodarstvu, ki podpira enotni digitalni trg in bo vključen v mednarodne razprave, namenjene ureditvi tega vprašanja na svetovni ravni.

Podpredsednik Komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za evro in socialni dialog, je povedal: „Digitalizacija prinaša številne koristi in priložnosti, vendar hkrati terja prilagoditev naših tradicionalnih pravil in sistemov. Raje bi videli, da bi se o pravilih sprejel dogovor na svetovni ravni, tudi v okviru OECD, ampak obseg trenutno neobdavčenih dobičkov je nesprejemljiv. Svoja davčna pravila moramo nujno posodobiti, da bodo primerna za 21. stoletje, in sicer z uvedbo nove celovite rešitve, ki bo kos izzivom prihodnosti.“

Komisar za gospodarske in finančne zadeve, obdavčenje in carino Pierre Moscovici je dejal: „Digitalno gospodarstvo je velika priložnost za Evropo, Evropa pa je po drugi strani ogromen vir prihodkov za digitalna podjetja. Zaradi teh razmer, ki so sicer obojim v korist, se zastavljajo pravna in fiskalna vprašanja. Naša pravila iz obdobja pred internetom državam članicam ne omogočajo obdavčitve digitalnih podjetij, ki poslujejo v Evropi, če imajo tu le omejeno fizično prisotnost ali pa je sploh nimajo. Zaradi tega se davčna črna luknja za države članice čedalje bolj širi, saj se zmanjšuje davčna osnova. Zato predlagamo nov pravni standard in začasni davek za digitalne dejavnosti.“

Predlog 1: skupna reforma pravil EU o davku od dohodkov pravnih oseb za digitalne dejavnosti

Ta predlog bi državi članici omogočil obdavčitev dobičkov, ustvarjenih na njenem ozemlju, tudi če podjetje v njej ni fizično prisotno. Nova pravila bi zagotovila, da bi spletna podjetja prispevala k javnim financam v enaki meri kot tradicionalna fizična podjetja.

Za digitalno platformo se bo štelo, da ima obdavčljivo „digitalno prisotnost“ oziroma virtualno stalno poslovno enoto v državi članici, če izpolnjuje eno od naslednjih meril:

– letni prihodki podjetja v državi članici presegajo prag 7 milijonov evrov,

– podjetje ima v državi članici v davčnem letu več kot 100 000 uporabnikov,

– v davčnem letu se med podjetjem in poslovnimi uporabniki sklene prek 3 000 poslovnih pogodb za digitalne storitve.

Nova pravila bodo spremenila tudi način dodeljevanja dobička državam članicam, tako da bo ta bolje odražala, kako podjetja ustvarjajo vrednost na spletu: na primer glede na to, kje je uporabnik v času uporabe.

Novi sistem konec koncev zagotavlja resnično povezavo med krajem, kjer se digitalni dobički ustvarjajo, in krajem, kjer se obdavčijo. Ukrep bi lahko v prihodnosti vključili v področje uporabe skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) – gre za že predlagano pobudo Komisije za dodelitev dobičkov velikih multinacionalnih skupin na način, ki bolje odraža, kje se ustvari vrednost.

Predlog 2: vmesni davek od nekaterih prihodkov iz digitalnih dejavnosti

Ta vmesni davek zagotavlja, da bi trenutno neobdavčene dejavnosti takoj začele ustvarjati prihodke za države članice. Pomagal bi se tudi izogniti enostranskim ukrepom za obdavčitev digitalnih dejavnosti v nekaterih državah članicah, ki bi lahko pripeljali do mozaika raznolikih nacionalnih odzivov, kar bi lahko škodilo našemu enotnemu trgu.

Za razliko od skupne reforme temeljnih davčnih pravil EU bi se ta posredni davek odmerjal od prihodkov, ustvarjenih z nekaterimi digitalnimi dejavnostmi, ki so v veljavnem davčnem okviru popolnoma neobdavčene. Sistem se bo uporabljal le kot ukrep v vmesnem obdobju, dokler se ne izvede celovita reforma z vgrajenimi mehanizmi za zmanjšanje možnosti dvojnega obdavčevanja.

Davek bo veljal za prihodke, ustvarjene z dejavnostmi, pri katerih imajo uporabniki pomembno vlogo pri ustvarjanju vrednosti in jih je najtežje zajeti z veljavnimi davčnimi pravili. Med njimi so na primer prihodki:

– ustvarjeni s prodajo spletnega oglasnega prostora,

– ustvarjeni z dejavnostmi digitalnega posredništva, ki uporabnikom omogočajo interakcijo z drugimi uporabniki, kar lahko olajša prodaja blaga in storitev med njimi,

– ustvarjeni s prodajo podatkov, ustvarjenih na podlagi informacij, ki jih dajo uporabniki.

Davčne prihodke bi pobirale države članice, kjer se nahajajo uporabniki, pravila pa se bodo uporabljala samo za podjetja, katerih skupni letni prihodki na svetovni ravni presegajo 750 milijonov evrov, v EU pa 50 milijonov evrov. To bo pomagalo zagotoviti, da bodo manjša zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi ostala neobremenjena. Če se davek obračuna v višini 3%, bi države članice po ocenah lahko pridobile za 5 milijard evrov davčnih prihodkov letno.

Nadaljnji koraki

Zakonodajna predloga bosta predložena v sprejetje Svetu in Evropskemu parlamentu v posvetovanje. EU bo prav tako še naprej aktivno prispevala k svetovni razpravi v okviru G20/OECD o obdavčitvi v digitalnem gospodarstvu in si prizadevala za sprejetje ambicioznih mednarodnih rešitev.

Več informacij

MEMO o obdavčitvi v digitalnem gospodarstvu

Spletišče GD TAXUD o obdavčitvi v digitalnem gospodarstvu

Informativni pregled v zvezi z današnjima predlogoma

VIDEO: Ali bi bilo digitalne dejavnosti treba obdavčiti?

IP/18/2041

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar