Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Evropska agenda o migracijah: za trajnosten napredek potrebna stalna prizadevanja

Bruselj, 14. marca 2018

Komisija pred marčevskim zasedanjem Evropskega sveta danes poroča o doseženem napredku v okviru evropske agende o migracijah in opredeljuje nadaljnje ključne ukrepe, ki jih je treba sprejeti, med drugim v skladu s tistimi iz načrta Komisije iz decembra 2017, da bi se do junija 2018 dosegel celovit dogovor o migracijah.

Potrjeno je bilo zmanjševanje števila nedovoljenih prihodov skozi vse leto 2017 in v prvih mesecih leta 2018. Še vedno poteka delo za reševanje življenj, odpravo temeljnih vzrokov migracij, varovanje zunanjih meja Evrope in dodatno krepitev sodelovanja z mednarodnimi partnerji. Vendar pa splošne razmere ostajajo nestabilne in bodo zato potrebna dodatna prizadevanja, zlasti okrepitev finančnih virov, tako s strani držav članic kot EU, da se zagotovi stalen in učinkovit odziv na izzive na področju migracij.

Prvi podpredsednik Komisije Frans Timmermans je izjavil: „Današnje poročilo ocenjuje napredek, ki je bil dosežen od novembra lani po zaslugi znatnih skupnih prizadevanj za celovito upravljanje migracij. Ta zagon moramo ohraniti in si močno prizadevati za nadaljnji napredek, med drugim z dogovorom o reformi azilnega sistema. Nekateri od teh ukrepov, kot je spoštovanje zavez držav članic glede finančnih prispevkov, so zelo nujni. Upravljanje migracij ostaja pomembna prednostna naloga v očeh naših državljanov, pri kateri pa bomo uspešni le z resnično celovitimi in skupnimi napori.“

Visoka predstavnica in podpredsednica Komisije Federica Mogherini je povedala: „Strategija za upravljanje migracij, ki smo jo uvedli v partnerskem sodelovanju s ključnimi državami, organizacijami ZN in Afriško unijo, prinaša rezultate. S skupno projektno skupino Afriške unije, Evropske unije in Združenih narodov smo pomagali več kot 15 000 ljudem, da so se lahko vrnili na svoje domove in zaživeli novo življenje, iz Libije pa smo evakuirali več kot 1 300 beguncev. Za učinkovito spoprijemanje s tem globalnim izzivom sta ključnega pomena sodelovanje in delitev odgovornosti.“

Evropski komisar za migracije, notranje zadeve in državljanstvo Dimitris Avramopulos je dejal: „Glede na to, da je število prihodov za skoraj 30 % manjše kot v predkriznem letu 2014, je zdaj čas, da na vseh področjih pospešimo in okrepimo svoja prizadevanja, ne pa da jih začnemo upočasnjevati. Ne smemo si privoščiti sedenja križem rok. Potrebujemo obsežnejše in hitrejše ukrepanje na področju vračanja, upravljanja meja in zakonitih poti, zlasti kar zadeva preselitev iz Afrike, pa tudi iz Turčije.“

Glede na to, da je bilo v letu 2017 205 000 nedovoljenih prehodov meje, je bilo število prihodov v EU za 28 % nižje kot v letu 2014, torej leto pred nastopom krize. Pritiski na nacionalne migracijske sisteme so se sicer zmanjšali, vendar so še vedno znatni, saj je bilo v letu 2017 vloženih 685 000 prošenj za azil.

Reševanje življenj in odpravljanje temeljnih vzrokov

Delo ob osrednjesredozemski poti se je še dodatno pospešilo z močnim poudarkom na reševanju življenj, varovanju migrantov vzdolž poti ter prostovoljnimi vrnitvami in reintegracijo v države izvora:

  • V operacijah EU v Sredozemlju je bilo od februarja 2016 rešenih več kot 285 000 migrantov, leta 2017 pa je bilo več kot 2 000 migrantov rešenih v puščavi, potem ko so jih tam zapustili tihotapci.
  • Skupna projektna skupina Afriške unije, Evropske unije in Združenih narodov, ustanovljena novembra 2017, je pomagala pri vrnitvi več kot 15 000 migrantov iz Libije v njihovo domovino, in sicer v sodelovanju z Mednarodno organizacijo za migracije (IOM). Poleg tega je bilo v okviru novega mehanizma Visokega komisariata Združenih narodov za begunce za nujen tranzit beguncev, ki ga financira EU, iz Libije evakuiranih več kot 1 300 beguncev, ki bi jih bilo treba zdaj hitro preseliti v Evropo. Nadaljevala se bodo skupna prizadevanja za evakuacijo migrantov iz centrov za pridržanje in odpravo poraznih razmer, v katerih so pridržani, pa tudi za razbitje tihotapskih mrež in mrež za trgovino z ljudmi.
  • Skrbniški sklad EU za Afriko ima še naprej ključno vlogo pri odpravljanju temeljnih vzrokov in zagotavljanju zaščite migrantov in beguncev vzdolž poti ter boju proti tihotapljenju migrantov in trgovini z njimi. Trenutno tako izvaja 147 programov v skupni odobreni vrednosti 2,5 milijarde evrov na območju Sahela in Čadskega jezera, Afriškega roga in Severne Afrike. Vendar pa za pomembno delo, ki nas čaka, še vedno manjka več kot milijarda evrov.
  • Načrt za zunanje naložbe je skupaj s svojim Evropskim skladom za trajnostni razvoj pritegnil veliko zanimanje partnerskih finančnih institucij in zasebnega sektorja. Odziv na prvi poziv za zbiranje predlogov naložb v okviru jamstvenega sklada je bil zelo spodbuden. Zelo verjetno bodo za odziv na veliko povpraševanje bistvenega pomena dodatni prispevki držav članic.

Izjava EU in Turčije še naprej daje dobre rezultate, tako da število nedovoljenih in nevarnih prihodov ostaja 97 % nižje kot v obdobju pred začetkom izvajanja izjave. Komisija je danes sprostila uporabo druge tranše v višini 3 milijard evrov za instrument za begunce v Turčiji, potem ko so bile za prvo tranšo instrumenta v celoti podpisane pogodbe do konca leta 2017 (glej celotno sporočilo za medije).

Krepitev upravljanja zunanjih meja

Evropska agencija za mejno in obalno stražo trenutno podpira nacionalne mejne straže s 1 350 napotenimi strokovnjaki vzdolž vseh migracijskih poti, vendar so za ohranitev tekočih dejavnosti potrebni dodatni prispevki v obliki osebja in opreme. Vzporedno že poteka delo za razvoj strategije evropskega integriranega upravljanja meja, ki odraža dejstvo, da so zunanje meje EU skupne meje, ki zahtevajo skupno in usklajeno ukrepanje nacionalnih organov in organov EU. Današnje poročilo predstavlja glavne elemente oblikovanja te strategije, ki bi jo morali zdaj uveljaviti organi držav članic in Evropska agencija za mejno in obalno stražo.

Doseganje rezultatov pri vračanju in ponovnem sprejemu

Dosežen je bil pomemben napredek pri izboljšanju sodelovanja z državami izvora glede vračanja. Od lanskega poletja so bili sklenjeni praktični dogovori o vračanju s še tremi državami izvora, medtem ko pogovori z nekaterimi drugimi partnerskimi državami še potekajo. Komisija danes predlaga tudi uvedbo novega mehanizma za uveljavitev strožjih pogojev za obravnavanje vlog za izdajo vizumov, če partnerska država ne sodeluje v zadostni meri na področju ponovnega sprejema (glej celotno sporočilo za medije). Evropska agencija za mejno in obalno stražo podpira čedalje večje število operacij vračanja, vendar morajo države članice zagotoviti, da se vračanje migrantov v okviru teh skupnih operacij izvaja učinkovito. Od sredine oktobra 2017 je bilo 135 operacij vračanja izvedenih ob podpori agencije, v njihovem okviru pa je bilo vrnjenih okrog 4 000 ljudi.

Premestitve so skoraj dokončane, prišel je čas za nov zagon za preselitve

Mehanizem EU za premestitev se po več kot dveh letih uspešno približuje koncu. Premeščenih je bilo skoraj kot 34 000 oseb, kar je več kot 96 % vseh registriranih upravičenih prosilcev, k čemur so prispevale skoraj vse države članice. Pripravljajo se predaje preostalih prosilcev (149 iz Grčije, 1 038 iz Italije). Program EU za preselitev, sprejet julija 2015, je bil prav tako uspešno zaključen leta 2017, pri čemer je bilo skupaj 19 432 ranljivih oseb varno pripeljanih v Evropo, še naprej pa potekajo preselitve na podlagi izjave EU in Turčije. V okviru novega programa Komisije za preselitev, pripravljenega za vsaj 50 000 beguncev, je 19 držav članic do zdaj obljubilo skoraj 40 000 mest.

Naslednji koraki

V prihodnosti se bo moral nadaljevati širok razpon ukrepov, ki jih je EU začela izvajati v okviru svoje migracijske politike, za kar bo potrebno ustrezno financiranje, ki bi moralo združevati tako večje prispevke iz proračuna EU kot tudi okrepljeno podporo držav članic EU.

  • Reforma dublinske uredbe: okrepiti je treba prizadevanja za celovit sporazum o trajnostni migracijski politiki do junija 2018, in sicer v skladu s političnim načrtom Komisije iz decembra 2017.
  • Skupna projektna skupina Afriške unije, Evropske unije in Združenih narodov: nadaljevalo se bo delo za pomoč ljudem pri odhodu iz Libije in sodelovanje z libijskimi organi pri odpravi sistematičnega pridržanja migrantov.
  • Skrbniški sklad EU za Afriko: za nadaljnjo podporo programov v vseh treh geografskih oddelkih bi morale države članice zagotoviti ustrezne prispevke za zapolnitev morebitnih nastajajočih vrzeli pri financiranju.
  • Načrt za zunanje naložbe: države članice bi morale zagotoviti dodatna sredstva za povečanje učinkovitosti in dosega načrta za zunanje naložbe.
  • Zunanje meje: priprave za tehnično in operativno strategijo za evropsko integrirano upravljanje meja bi bilo treba hitro nadaljevati. V okviru Evropske mejne in obalne straže bi morale države članice nujno zapolniti vrzeli pri obljubljenih strokovnjakih in tehnični opremi.
  • Vračanje: medtem ko je treba okrepiti prizadevanja za sklenitev dodatnih dogovorov o ponovnem sprejemu, bi morale države članice zdaj v celoti izkoristiti že sklenjene dogovore in več oseb hitro vrniti v okviru operacij v organizaciji Evropske mejne in obalne straže.
  • Preselitev: države članice bi morale hitro začeti izvajati preselitve v okviru novega programa za prednostne države. Čim prej bi bilo treba začeti izvajati preselitev beguncev, evakuiranih iz Libije v okviru mehanizma za nujen tranzit.
  • Izjava EU in Turčije: poleg sprostitve druge tranše instrumenta za begunce v Turčiji v višini 3 milijard evrov bi morali grški organi po drugi strani pospešiti prizadevanja za izboljšanje vračanja v skladu z izjavo, tudi s pomočjo načrtovanih sprememb grške zakonodaje o azilu. Pospešiti je treba tudi delo za zagotovitev ustreznih sprejemnih pogojev na žariščnih točkah. Svet bi moral aktivirati prostovoljni program humanitarnega sprejema, da se zagotovi nadaljevanje preselitev iz Turčije.

Ozadje

Evropska komisija je 13. maja 2015 v okviru evropske agende o migracijah predlagala daljnosežno strategijo za reševanje perečih izzivov v trenutni krizi ter zagotovitev orodij EU za boljše srednje- in dolgoročno upravljanje migracij na področju nedovoljenih in zakonitih migracij, meja ter azila.

Današnje sporočilo predstavlja napredek od novembra 2017 in poročil o napredku, doseženem v okviru političnega načrta Komisije za celovit dogovor o migracijah, ki je bil predstavljen decembra 2017.

Več informacij

Poročilo o napredku pri izvajanju evropske agende o migracijah

Priloga 1 – Skrbniški sklad EU za Afriko

Priloga 2 – Instrument EU za begunce v Turčiji

Priloga 3 – Evropska agencija za mejno in obalno stražo

Priloga 4 – Premestitev

Priloga 5 – Preselitev

Priloga 6 – Glavni elementi za razvoj evropske strategije integriranega upravljanja meja

Drugo letno poročilo o instrumentu za begunce v Turčiji

Sporočilo za medije: Instrument EU za begunce v Turčiji: Komisija predlaga zagotovitev dodatnih sredstev za sirske begunce

Sporočilo za medije: Vizumska politika EU: Komisija predložila predloge za njeno okrepitev, večjo učinkovitost in boljšo varnost

INFORMATIVNI PREGLED: Izjava EU in Turčije dve leti pozneje

INFORMATIVNI PREGLED: Instrument EU za begunce v Turčiji

INFORMATIVNI PREGLED: Osrednjesredozemska pot: zaščita migrantov in upravljanje nedovoljenih tokov

IP/18/1763

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar