Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Unija kapitalskih trgov: odpravljanje ovir za čezmejne naložbe in hitrejše izvajanje

Bruselj, 12. marca 2018

Evropska komisija je danes naredila pomemben korak v smeri razvoja unije kapitalskih trgov (CMU) s spodbujanjem alternativnih virov financiranja ter odpravljanjem ovir za čezmejne naložbe.

Od unije kapitalskih trgov bodo imele koristi vse države članice, še zlasti pa bo okrepila ekonomsko in monetarno unijo, saj bo spodbujala deljenje tveganj v zasebnem sektorju.

Na podlagi že doseženega napredka od začetka projekta unije kapitalskih trgov leta 2015 bodo današnji predlogi okrepili čezmejni trg za investicijske sklade, spodbudili trg EU za krite obveznice kot vir dolgoročnega financiranja in vlagateljem zagotovili večjo varnost pri čezmejnih poslih z vrednostnimi papirji in terjatvami. Unija kapitalskih trgov je ena od prioritet Junckerjeve Komisije za krepitev evropskega gospodarstva in spodbujanje naložb za ustvarjanje delovnih mest. Njen namen je mobilizirati kapital in ga usmeriti v vsa podjetja v EU, zlasti mala in srednja podjetja (MSP), ki potrebujejo sredstva za širjenje in uspešno poslovanje.

Evropski parlament in Svet morata te predloge hitro sprejeti, da bodo lahko podjetja in vlagatelji čim bolj izkoristili priložnosti, ki jih ponuja enotni trg. Komisija prav tako poziva sozakonodajalca, naj zagotovita hitro sprejetje ključnih reform za dokončanje unije kapitalskih trgov, kot so predlogi za okrepitev nadzora na kapitalskih trgih, prestrukturiranje podjetij in nove možnosti za prihranke potrošnikov. Izmed 12 predlogov, ki jih je predstavila Komisija za vzpostavitev temeljnih gradnikov unije kapitalskih trgov, sta se sozakonodajalca zaenkrat dogovorila samo o treh. 

Podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov, je dejal: „Današnji predlogi so del širše strategije za okrepitev kapitalskih trgov in spodbujanje naložb v EU. Da bi do leta 2019 imeli resnično unijo kapitalskih trgov v Evropi, moramo napredovati na treh področjih: Evropske oznake in enotna dovoljenja za finančne produkte, usklajena in poenostavljena pravila za poglobitev kapitalskih trgov ter doslednejši in učinkovitejši nadzor.“ 

Jyrki Katainen, podpredsednik, pristojen za delovna mesta, rast, naložbe in konkurenčnost, je dodal: „Prizadevamo si, da bi bilo pridobivanje finančnih sredstev za podjetja, zlasti mala in srednja, preprostejše in cenejše. Poglobitev enotnega trga bo podjetjem pomagala pri tem in jim omogočila, da rastejo. Komisija izpolnjuje svojo zavezo, da bo položila temelje unije kapitalskih trgov. Zdaj sta na vrsti Evropski parlament in Svet. Komisija je pripravljena sodelovati z njima, da bosta lahko sprejela vse zakonodajne predloge do leta 2019.“ 

Evropska komisarka za pravosodje, potrošnike in enakost spolov Věra Jourová pa je povedala: „Nova pravila bodo olajšala dostop MSP do posojil in spodbujala čezmejne naložbe. Zagotoviti želimo pravno varnost ter odpraviti pravna tveganja pri čezmejnih poslih odstopa terjatev ter poslih, ki so pomembni za financiranje MSP.“  

Podrobnosti o današnjih predlogih 

  • Evropske krite obveznice

Komisija je danes predlagala skupna pravila – v obliki direktive in uredbe – za krite obveznice. S kar 2,1 bilijona evrov nezapadlih zneskov te trenutno predstavljajo enega največjih dolžniških trgov v EU. Evropske banke so vodilne na svetu na tem trgu, ki predstavlja pomemben vir dolgoročnega financiranja v mnogih državah članicah EU. 

Krite obveznice so finančni instrumenti, zavarovani z ločeno skupino posojil. Za koristne se štejejo ne samo zato, ker so primerne za stroškovno učinkovito posojanje, temveč tudi zato, ker so še zlasti varne. Vendar je trg trenutno razdrobljen po nacionalnih mejah z različnimi ureditvami po državah članicah. 

Predlagana pravila temeljijo na visokih standardih kakovosti in najboljših praksah. Njihov cilj je spodbuditi uporabo kritih obveznic kot stabilnega in stroškovno učinkovitega vira financiranja za kreditne institucije, zlasti na manj razvitih trgih. Prav tako bodo vlagateljem ponudila širši in varnejši nabor naložbenih priložnosti. 

Hkrati je namen predloga zmanjšati stroške posojil za gospodarstvo na splošno. Komisija ocenjuje, da bi lahko skupni letni prihranki za posojilojemalce v EU znašali med 1,5 in 1,9 milijarde evrov. 

  • Čezmejna distribucija investicijskih skladov 

Investicijski skladi so pomembno orodje za usmerjanje zasebnih prihrankov v gospodarstvo in povečanje možnosti financiranja za podjetja. Trg investicijskih skladov EU znaša skupaj 14,3 bilijona evrov. Vendar pa ta trg še ni v celoti izkoristil svojega potenciala. Samo dobra tretjina (37 %) kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganje v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) in okrog 3 % alternativnih investicijskih skladov (AIS) je registriranih za prodajo v več kot treh državah članicah. Razlog za to so tudi regulativne ovire, ki trenutno otežujejo čezmejno distribucijo naložbenih skladov. 

Cilj današnjega predloga je odpraviti te ovire za vse vrste investicijskih skladov in omogočiti enostavnejšo, hitrejšo in cenejšo čezmejno distribucijo. Večja konkurenca bo vlagateljem zagotovila več izbire in višjo vrednost, obenem pa ohranjala visoko raven zaščite vlagateljev. 

  • Pravo, ki se uporablja za čezmejne posle s terjatvami in vrednostnimi papirji * [posodobljeno 15. marca 2018 ob 09:50].

Do odstopa terjatve pride, ko upnik prenese pravico do izterjave dolga na drugo osebo. Podjetja uporabljajo ta sistem za zagotavljanje likvidnosti in dostop do posojil. Trenutno ni pravne varnosti glede tega, katera nacionalna zakonodaja velja pri določanju, kdo ima v lasti terjatev po tem, ko se je odstopila v čezmejnem poslu. Danes predlagana nova pravila pojasnjujejo, v skladu s katero zakonodajo se morajo reševati taki spori: na splošno je to v skladu z zakonodajo države, v kateri imajo odstopniki običajno prebivališče, ne glede na to, v kateri državi članici sodišča ali organi preučujejo spor. Ta predlog bo spodbujal čezmejne naložbe, omogočal dostop do cenejših posojil in preprečeval sistemska tveganja. 

Komisija je sprejela tudi sporočilo, v katerem je pojasnila, katero nacionalno pravo se uporablja pri določanju, kdo je v primeru čezmejnega posla lastnik vrednostnega papirja. Večja pravna varnost bo spodbudila čezmejne naložbe, dostop do cenejših posojil in povezovanje trgov. 

V vmesnem pregledu akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov iz junija 2017 se je poročalo o dosedanjem napredku pri uresničevanju akcijskega načrta in določil časovni načrt za nove ukrepe. V tem okviru je Komisija napovedala, da bo v prvem četrtletju 2018 objavila več zakonodajnih predlogov, zlasti na področju investicijskih skladov, kritih obveznic in reševanja sporov. Ti predlogi so vsebovani v današnjem svežnju.

Ozadje 

Evropska komisija je leta 2015 začela z izvajanjem akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov, da bi pomagala vzpostaviti pristen enotni trg za kapital v EU. Ta akcijski načrt je osrednji steber naložbenega načrta za Evropo, t. i. Junckerjevega načrta. Enotni kapitalski trg bo koristil vsem državam članicam EU, vendar pa bo zlasti okrepil ekonomsko in monetarno unijo s spodbujanjem čezmejnega deljenja tveganj zasebnega sektorja v območju evra. To je ključnega pomena za obvladovanje sistemskih gospodarskih šokov. 

Načrt temelji na naslednjih ključnih načelih: 

  • poglobitev finančne integracije in povečanje konkurence,

  • ustvarjanje več priložnosti za vlagatelje,

  • boljša povezanost financiranja z realnim sektorjem gospodarstva s spodbujanjem nebančnih virov financiranja,

  • zagotavljanje močnejšega in odpornejšega finančnega sistema.

Več informacij 

MEMO

Informativni pregled

Več informacij o predlogu

IP/18/1364

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar