Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Predsednik Juncker preoblikoval svojo ekipo; Evropska komisija imenovala novega generalnega sekretarja

Bruselj, 21. februarja 2018

Ker se je generalni sekretar Alexander Italianer želel upokojiti, je Evropska komisija za novega generalnega sekretarja imenovala Martina Selmayrja, medtem ko je predsednik Juncker za novo vodjo kabineta imenoval Claro Martinez Alberola, za novega namestnika vodje kabineta pa Richarda Szostaka.

Po več kot 32 letih v službi Evropske komisije se je sedanji generalni direktor Alexander Italianer odločil, da se bo upokojil. Posledično in na predlog predsednika Jeana-Clauda Junckerja je kolegij sklenil, da bo za novega generalnega sekretarja Komisije imenoval sedanjega vodjo predsednikovega kabineta Martina Selmayrja. Ta sklep bo začel veljati 1. marca. Predsednik Juncker se je hkrati odločil, da bo njegova sedanja namestnica vodje kabineta Clara Martinez Alberola postala njegova nova vodja kabineta, s čimer bo postala prva ženska v tej funkciji. Njegov novi namestnik vodje kabineta bo postal njegov sedanji diplomatski svetovalec Richard Szostak.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je dejal: „Danes zjutraj mi je Alexander Italianer potrdil, da se želi s 1. marcem upokojiti kot generalni sekretar Komisije. Rad bi se mu iz srca zahvalil za več desetletij zvestega opravljanja službe pri Evropski komisiji in meni kot predsedniku v zadnjih treh letih. Bilo mi je v veliko čast delati s tako izkušenim in razgledanim generalnim sekretarjem ter se mu zahvaljujem, da je spretno vodil našo administracijo in se strinjal, da ostane še dodaten mesec, da bi se zagotovil nemoten prehod. Veseli me tudi, da se je strinjal, da mi bo tudi po 1. aprilu še naprej svetoval kot posebni svetovalec za strateška vprašanja na dnevnem redu EU, zlasti za večletni finančni okvir in priprave na brexit.“

Alexander Italianer, sicer Nizozemec, se je Evropski komisiji pridružil leta 1985, kjer je začel v oddelku za ekonomske in finančne zadeve. Služil je petim predsednikom Komisije, med drugim tudi v kabinetih predsednikov Jacquesa Santerja in Joséja Manuela Barrosa, kjer je bil namestnik vodje kabineta. Prispeval je k pomembnim gospodarskim študijam, ki jih je nekdanji predsednik Komisije Jacques Delors uporabil v podporo svojim načrtom za evropski enotni trg ter ekonomsko in monetarno unijo. Bil je član pogajalske ekipe Komisije za Maastrichtsko pogodbo, nato pa je bil v kabinetu predsednika Santerja pristojen za uvedbo evra ter je prispeval k Agendi 2000, ki je postavila temelje za pristop desetih novih držav članic leta 2004. Leta 2010 je postal generalni direktor za konkurenco, kjer je sprožil zadeve proti spletnim velikanom, kot sta Google in Apple, se boril proti kartelom velikih bank v zadevi LIBOR in uvedel pomembne poenostavitve pravil EU o državni pomoči. Kot namestnik generalnega sekretarja, prvi predsednik odbora Komisije za oceno učinka o boljšem pravnem urejanju (2006–2010) in v sedanji vlogi generalnega sekretarja (od septembra 2015) je imel ključno vlogo pri izpolnitvi obljube Komisije, da pomembnim vprašanjem namenja več, manj pomembnim pa manj pozornosti. Imel je tudi vodilno vlogo pri prizadevanjih Komisije za upravljanje migracij, odzivanje na teroristične grožnje v Evropi, racionalizacijo procesa evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik med državami članicami ter priprave na posledice brexita in prihodnost Evrope s 27 državami članicami, zlasti v smislu naslednjega večletnega finančnega okvira. Za zagotovitev nemotenega prehoda za njegovega naslednika bo predsedniku Junckerju kot posebni svetovalec služil še dodaten mesec, in sicer do 31. marca. Nato bo svoje bogate in dragocene izkušnje uporabil kot posebni svetovalec predsednika Junckerja za strateška vprašanja na dnevnem redu EU, zlasti za večletni finančni okvir in priprave na brexit.

Na predlog predsednika Junckerja je bil za novega generalnega sekretarja Evropske komisije z učinkom od 1. marca imenovan sedanji vodja predsednikovega kabineta Martin Selmayr. Vlogo nove vodje predsednikovega kabineta bo, prav tako z učinkom od 1. marca, prevzela sedanja namestnica vodje kabineta Clara Martinez Alberola.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je povedal:„Naslednjih 20 mesecev bo odločilnih za zagotovitev Evrope, ki varuje, opolnomoča in ščiti. Za to potrebujem najboljšo ekipo. Zato želim Martina Selmayrja za novega generalnega sekretarja, ki bo vodil nadarjeno in delavno administracijo naše institucije, in Claro Martinez Alberola za vodjo moje osebne ekipe. V zadnjih letih sta Clara in Martin pridobila moje popolno zaupanje. Pokazala sta, da skupaj tvorita zelo močno ekipo, ki lahko hitro in zanesljivo reši najbolj pereče izzive Evrope. Z njuno strokovnostjo, strokovnim znanjem in močnim moštvenim duhom bo lahko Komisija uresničila svoj zakonodajni program in se pripravila na prihodnost.“

Martin Selmayr bo sedmi generalni sekretar Evropske komisije in prvi Nemec, ki bo prevzel to delovno mesto[1]. Delal je v akademskih krogih, zasebnem sektorju in pri Evropski centralni banki, nato pa se je leta 2004 pridružil Evropski komisiji, kjer je bil najprej uradni govorec za informacijsko družbo in medije (2004–2010). Leta 2010 je postal vodja kabineta podpredsednice Komisije, pristojne za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo, Viviane Reding (2010–2014). V teh funkcijah je imel vodilno vlogo pri uspešnih prizadevanjih Komisije za znižanje stroškov gostovanja v EU in uvedbo novih evropskih pravil o varstvu podatkov. Leta 2014 je postal vodja kampanje Jeana-Clauda Junckerja kot glavni kandidat Evropske ljudske stranke (ELS) za volitve v Evropski parlament. Pozneje je bil imenovan za glavnega svetovalca pri Generalnem direktoratu Evropske komisije za gospodarske in finančne zadeve ter direktorja EU pri Evropski banki za obnovo in razvoj, nato pa je postal vodja Junckerjeve prehodne skupine, ko pa je slednji 1. novembra 2014 prevzel funkcijo predsednika Komisije, pa njegov vodja kabineta. V tej funkciji je pomagal usmerjati in izpolniti vse strateške prednostne naloge Junckerjeve Komisije.

Predsednik je za svojo novo vodjo kabineta imenoval Claro Martinez Alberola, in sicer z učinkom od 1. marca. Slednja je prva ženska in prva Španka v zgodovini Evropske komisije, ki bo vodja kabineta predsednika Komisije[2]. Evropski komisiji se je pridružila pred 27 leti (leta 1991), pri čemer se je ukvarjala predvsem s pravnimi vprašanji v zvezi z enotnim trgom in pripravami na širitev leta 2004. Nato je delala v kabinetu predsednika Barrosa za dva zaporedna mandata (2005–2014), kjer je zlasti pomagala pri oblikovanju predloga Komisije iz leta 2014 za okvir za zaščito načela pravne države v EU. Julija 2014 je bila imenovana za glavno svetovalko pri Generalnem direktoratu za pravosodje, nato pa se je pridružila Martinu Selmayrju kot namestnica vodje prehodne skupine Jeana-Clauda Junckerja, ko pa je slednji 1. novembra 2014 prevzel funkcijo predsednika Komisije, pa je postala njegova namestnica vodje kabineta. V tej funkciji je bila zlasti pristojna za medinstitucionalne odnose, pomagala je pri usklajevanju prizadevanj Komisije za upravljanje migracij in izvajanje agende predsednika Junckerja za boljše pravno urejanje ter je usmerjala pripravo letnih delovnih programov Komisije.

Predsednik Juncker se je odločil tudi, da bo za novega namestnika vodje kabineta imenoval svojega sedanjega in zaupanja vrednega diplomatskega svetovalca Richarda Szostaka. Richard Szostak, sicer poljskega in britanskega rodu, je delal v kabinetu nekdanje podpredsednice Komisije, pristojne za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo, Viviane Reding (2012–2014), pravni službi Sveta (2005–2011) in stalnem predstavništvu Poljske v EU med poljskim predsedovanjem EU. V sedanji funkciji svetuje predsedniku Junckerju glede vseh zunanjepolitičnih vprašanj, priprave vrhov skupine G7 in zlasti pogajanj o brexitu, pa tudi o odnosih med EU in Švico, pri čemer bo še naprej pristojen za ta področja v svoji novi funkciji kot namestnik vodje kabineta predsednika Junckerja. Imel je ključno vlogo pri usklajevanju ukrepov EU in držav članic ob vrhuncu migracijske krize, v pogajanjih o izjavi EU in Turčije ter pripravi strategije za Zahodni Balkan.

Da bi se Generalni sekretariat dodatno okrepil, je kolegij na predlog predsednika Junckerja sklenil tudi, da se bo s 1. marcem Generalnemu sekretariatu kot glavna svetovalka in vršilka dolžnosti namestnika generalnega sekretarja pridružila Pia Ahrenkilde-Hansen. Pia Ahrenkilde-Hansen je danska državljanka, ki je trenutno direktorica predsedniške službe pri Generalnem direktoratu za komuniciranje, kjer je pristojna za predstavništva Komisije v državah članicah. Za Evropsko komisijo dela že 22 let, pri čemer je od leta 1999 do 2009 delala kot uradna govorka Evropske komisije pod predsednikoma Prodijem in Barrosom. Od leta 2009 do 2014 je bila glavna uradna govorka Komisije. V sedanji funkciji, kjer je pristojna za predstavništva, usklajuje prizadevanja Komisije za komuniciranje v državah članicah, s čimer pomaga pri obveščanju državljanov ter lokalnih in regionalnih medijev v času, ki je ključnega pomena za prihodnost Evrope. Zaradi teh spretnosti in kompetenc je več kot primerna za novo delovno mesto v Generalnem sekretariatu.

 

 Ozadje: generalni sekretarji Komisije od leta 1958

  1. Émile Noël: Francoz, 1922. Za izvršnega sekretarja Evropske gospodarske skupnosti je bil imenovan leta 1958 (pri 36 letih). To funkcijo je opravljal do leta 1987.
  2. David Williamson: Britanec, 1934. Za generalnega sekretarja je bil imenovan leta 1987 (pri 53 letih). To funkcijo je opravljal do leta 1997.
  3. Carlo Trojan: Nizozemec, 1942. Za generalnega sekretarja je bil imenovan leta 1997 (pri 55 letih). To funkcijo je opravljal do leta 2000.
  4. David O'Sullivan: Irec, 1953. Za generalnega sekretarja je bil imenovan junija 2000 (pri 47 letih). To funkcijo je opravljal do novembra 2005. Pred tem je bil vodja kabineta nekdanjega predsednika Komisije Romana Prodija.
  5. Catherine Day: Irka, 1954. Za generalnega sekretarja je bila imenovana novembra 2005 (pri 51 letih). To funkcijo je opravljala do 1. septembra 2015.
  6. Alexander Italianer: Nizozemec, 1956. Za generalnega sekretarja je bil imenovan 1. septembra 2015 (pri 59 letih). To funkcijo je opravljal do 1. marca 2018.

 

 

[1] Do zdaj je bilo šest generalnih sekretarjev Evropske komisije, in sicer pet moških in ena ženska. Dva sta bila Nizozemca, dva Irca, en Britanec in en Francoz.

[2] Do zdaj je bilo 19 moških vodij kabineta predsednika, in sicer pet Francozov, štirje Nemci, trije Belgijci, dva Luksemburžana, dva Italijana, en Portugalec, en Irec in en Britanec.

IP/18/1004

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar