Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

60. obletnica Rimskih pogodb: Evropska komisija se spominja dosežkov Evrope in vodi razpravo o prihodnosti sedemindvajseterice

Bruselj, 24. marca 2017

Voditelji EU se bodo 25. marca srečali v Rimu, da bi proslavili 60. obletnico Rimskih pogodb, ki sta bili podpisani na ta dan leta 1957.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker se bo udeležil vrha v Rimu, kjer bo organiziranih več dogodkov, s katerimi se bo obeležila obletnica in na katerih bo tekla beseda o skupni prihodnosti Evrope.

Rimski pogodbi – podpisalo jih je šest ustanovnih držav članic – sta utrli pot Evropski uniji, kot jo poznamo danes: združena celina miru, ki temelji na vrednotah solidarnosti, demokracije in pravne države. Njen skupni trg zagotavlja 500 milijonom državljanom svobodo izbire in gibanja, gospodarsko rast in blaginjo. Je največja trgovinska sila na svetu ter najpomembnejša donatorka razvojne in humanitarne pomoči. Ta obletnica je priložnost, da se ozremo v preteklost na svoje skupne dosežke in se pogovorimo o prihodnosti EU kot unije 27 držav članic. Po predstavitvi bele knjige Komisije o prihodnosti Evrope bodo voditelji EU sprejeli rimsko izjavo, v kateri bodo navedli pretekle dosežke Unije, predstavili sedanje izzive ter se zavezali, da si bodo prizadevali za enotnost sedemindvajseterice in okrepili skupno delovanje na ključnih področjih politike v dobro državljanov.

Predsednik Komisije Jean-Claude Juncker je povedal: „Naši starši in stari starši so ustanovili to Unijo s skupno vizijo: nikoli več vojne. Trdno so verjeli, da bomo močnejši, če bomo porušili prepreke in sodelovali, ne pa si medsebojno nasprotovali. Zgodovina je pokazala, da so imeli prav. 60 let se vrednote, na katerih je bila zgrajena ta Unija, niso spremenile: mir, svoboda, strpnost, solidarnost in pravna država nas povezujejo in združujejo. Ne smemo jih imeti za samoumevne in vsak dan se moramo boriti zanje. Naša demokracija, raznolikost in svoboda medijev so stebri evropske moči – noben posameznik niti institucija ni nad zakonom. Evropska unija je izboljšala naša življenja. Poskrbeti moramo, da bo tako tudi za prihodnje generacije. Trenutno vse poti vodijo v Rim. Iz Rima vodi samo ena pot, ne glede na to, kako bo tlakovana: enotnost Evrope.“

Komisija je 1. marca, pred vrhom v Rimu, z belo knjigo o prihodnosti Evrope začela vseevropsko razpravo, ki državljanom in voditeljem omogoča, da oblikujejo vizijo sedemindvajseterice EU. V beli knjigi so zastavljeni možni scenariji za prihodnost Evrope. Po neuradnem srečanju 27 voditeljev držav ali vlad 10. marca v Bruslju je vrh v Rimu naslednja priložnost za voditelje EU, da nadaljujejo to razpravo. Voditelji bodo v Rimu podpisali rimsko izjavo, ki jo bodo skupaj pripravili predsednika Donald Tusk in Jean-Claude Juncker ter predsednika vlad Malte in Italije, Joseph Muscat in Paolo Gentiloni.

Rimska izjava zaznamuje začetek procesa. Po vrhu v Rimu bo Komisija predstavila sveženj dokumentov za razmislek o ključnih vprašanjih za Evropo: (1) razvoj socialne razsežnosti Evrope; (2) poglabljanje ekonomske in monetarne unije; (3) izkoriščanje globalizacije; (4) prihodnost evropske obrambe in (5) prihodnost financ EU. Predsednik Jean-Claude Juncker bo v svojem govoru o stanju v Uniji septembra 2017 nadgradil te ideje, prvi sklepi pa bi lahko bili sprejeti na zasedanju Evropskega sveta decembra 2017. To bo pripomoglo k odločitvi glede usmeritve ukrepov, ki se bodo začeli izvajati še pred volitvami v Evropski parlament junija 2019.

Komisija bo v prihodnjih mesecih organizirala tudi javne razprave z Evropskim parlamentom in državami članicami ter spletna posvetovanja, tako da bodo lahko državljani EU prek predstavništev Komisije in namenske spletne strani, ki bo začela delovati 25. marca, povedali svoje mnenje in delili svoja stališča o prihodnosti Evrope. To so nekateri izmed mejnikov v postopku iz bele knjige.

Dogodki, ki jih Komisija prireja v Rimu.

V sodelovanju z italijanskimi organi Komisija v Rimu organizira več dogodkov na visoki ravni, da bi obeležili obletnico in razpravljali o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti Evrope.

  • Digitalni dan (23. marec), palača Doria Pamphilj: podpredsednik Evropske komisije Andrus Ansip in komisar Günther Oettinger bosta povabila ministre EU in vodilne iz sektorja, da bi spodbudili sodelovanje in bolje pripravili naše družbe in gospodarstvo na izkoristek celotnega potenciala digitalnega preoblikovanja Evrope. Od držav članic se pričakuje, da bodo sprejele zaveze v zvezi z visokozmogljivim računalništvom, povezano mobilnostjo, digitalizacijo industrije in digitalnimi delovnimi mesti.
  • Seminar Jean Monnet „Prihodnost Europe: zaveza za vas mlade“ (23.–24. marec), hotel Quirinale: več kot 100 profesorjev iz programa Jean Monnet, oblikovalcev politike, novinarjev, predstavnikov civilne družbe in mladinskih organizacij ter študentov bo razpravljalo o prihodnosti EU in potrebi po dodatnem vključevanju mlajših generacij v izgradnjo evropskega projekta.
  • Dialog z državljani (24. marec), Acquario di Roma: visoka predstavnica/podpredsednica Federica Mogherini in Joseph Muscat, predsednik vlade Malte, trenutno predsedujoče Svetu, bosta vodila dialog z državljani, v katerem bo sodelovalo več sto mladih Evropejcev, vključno s študenti programa Erasmus, ki trenutno študirajo v Rimu.
  • Srečanje s socialnimi partnerji (24. marec), palača Chigi: predsednik italijanske vlade bo gostil srečanje s predsednikom Jeanom-Claudom Junckerjem, podpredsednikom Valdisom Dombrovskisom, komisarko Marianne Thyssen, predsedniki Evropskega sveta, Evropskega parlamenta in italijanskega predsedstva Svetu ter s predstavniki sindikatov in poslovnih združenj.
  • Forum in koncert (24. marec), univerza La Sapienza: „Vse najboljše Evropa – sprememba smeri na poti v Evropo“.
  • Koncert mladinskega orkestra EU (25. marec), vila Medici: „Zvok sanj“.

Ozadje

Rimski pogodbi sta ustanovili skupni trg, ki omogoča svobodno gibanje ljudi, blaga, storitev in kapitala, in ustvarili podlago za blaginjo in stabilnost za evropske državljane. Na podlagi teh temeljev in skupnih vrednot demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic je Unija rasla in ponovno združila celino po padcu berlinskega zidu ter zagotovila blaginjo, socialno in gospodarsko uspešnost ter trajnost za 500 milijonov državljanov.

V EU lahko Evropejci uživajo edinstveno raznolikost kulture, idej in tradicij. Evropejci so ustvarili vseživljenjske medsebojne vezi ter lahko potujejo, študirajo in delajo onstran nacionalnih meja. Evropa utira pot enakosti med spoloma, stopnja zaposlenosti žensk je sedaj najvišja v zgodovini. 6,5 milijona Evropejcev trenutno dela v drugi državi članici EU. 1,7 milijona Evropejcev na poti v službo vsak dan prestopi mejo. 9 milijonov mladih Evropejcev je sodelovalo v programu Erasmus, ki ponuja izobraževalne, poklicne in strokovne izmenjave.

V letu 2017, ko praznujemo 60. obletnico podpisa pogodb, lahko prvič po desetih letih rečemo, da vse države članice ponovno beležijo gospodarsko rast. Evro – skupno valuto 19 od 28 držav članic EU – vsak dan uporablja 338,6 milijona ljudi. Evropska unija je postala največja trgovinska sila na svetu. Skupni izvoz EU-27 je vreden približno 5,8 bilijona evrov. To pomeni več kot tretjino celotnega svetovnega izvoza, več kot dvainpolkratni celotni kitajski izvoz in več kot trikratni celotni izvoz ZDA. EU je najpomembnejša trgovinska partnerica 80 držav. Vsaka dodatna milijarda evrov izvoza podpira 15 000 delovnih mest v EU.

Bela knjiga, ki jo je Evropska komisija predstavila 1. marca, ponuja pet scenarijev za razvoj Unije do leta 2025:

  • Tako kot doslej“: EU-27 nadaljuje z izvajanjem pozitivnega programa reform;
  • Samo enotni trg“: EU-27 se osredotoči na enotni trg, ker 27 držav članic na vse več področjih politike ne more najti skupnih točk;
  • Tisti, ki hočejo več, storijo več“: EU-27 deluje kot doslej, vendar lahko tiste države članice, ki to želijo, na določenih področjih skupaj storijo več;
  • Storiti manj, a učinkoviteje“: EU-27 se osredotoči na izbrane politike, kjer stori več in hitreje, na drugih področjih pa je manj dejavna;
  • Storiti veliko več skupaj“: države članice se odločijo, da si bodo na vseh področjih delile več pristojnosti in sredstev ter si prizadevale za več skupnega odločanja.

Scenariji zajemajo vrsto možnosti in so namenjeni ponazoritvi. Medsebojno se ne izključujejo in niso izčrpni.

Več informacij

Informativni pregled: Proces bele knjige

Bela knjiga o prihodnosti Evrope

Spletna stran: Šestdesetletnica EU, vključno z dogodki v državah članicah

Avdiovizualni portal: 60 videoposnetkov o Evropi

Brošura Komisije: „60 dobrih razlogov za EU“

Brošura Evropskega središča za politično strategijo „Evropska zgodba: 60 let skupnega napredka“

Spletišče Evropske službe za zunanje delovanje: 60 let EU v svetu

Navodilo za izdelavo papirnatega golobčka EU60

Natečaj GIF: EU GIFstory

#EU60 #FutureOfEurope

IP/17/701

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar