Chemin de navigation

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Komisija predstavlja načrt za poglobitev evropske ekonomske in monetarne unije

Bruselj, 6. decembra 2017

Evropska komisija z načrtom za izvedbo in več konkretnimi ukrepi danes uresničuje zavezo predsednika Jeana-Clauda Junckerja iz njegovega govora o stanju v Uniji 2017 in poročila petih predsednikov iz leta 2015 za poglobitev ekonomske in monetarne unije.

Na podlagi vizije, predstavljene v poročilu petih predsednikov iz junija 2015 ter razmislekih o poglobitvi ekonomske in monetarne unije in prihodnosti financ EU iz pomladi 2017, Evropska komisija določa načrt za poglobitev ekonomske in monetarne unije, skupaj s konkretnimi ukrepi, ki jih je treba sprejeti v naslednjih 18 mesecih. Kot del tega svežnja predstavlja tudi številne pobude. Splošni cilj je spodbujanje enotnosti, učinkovitosti in demokratične odgovornosti evropske ekonomske in monetarne unije do leta 2025.

Predsednik Juncker je dejal: „Po letih krize je zdaj je pravi trenutek, da vzamemo prihodnost Evrope v svoje roke. Trenutna močna gospodarska rast nas spodbuja k izvedbi načrta, s katerim bi povečali enotnost, učinkovitost in demokratičnost naše ekonomske in monetarne unije, da bi ta koristila vsem državljanom. Streho je namreč najbolje popraviti, dokler je vreme še lepo.“

S poglobitvijo ekonomske in monetarne unije (EMU) bomo dosegli več delovnih mest, rasti, naložb, socialne pravičnosti in makroekonomske stabilnosti. Enotna valuta Evropejce ščiti in jim nudi priložnosti, trdno in stabilno evroobmočje pa je ključnega pomena za njegove članice in za EU kot celoto. Za okrepitev evropske EMU so bile v zadnjih letih izvedene pomembne institucionalne reforme, vendar je njena struktura še vedno pomanjkljiva. Danes objavljen načrt odraža preostale izzive in določa pot naprej.

Gospodarska in finančna kriza, ki je prizadela Evropo, se ni začela v evroobmočju, vendar je razkrila nekatere njegove institucionalne pomanjkljivosti. Skoraj deset let pozneje po zaslugi odločnega prizadevanja na vseh ravneh Evropa zanesljivo okreva in beleži gospodarsko rast v vseh državah članicah. Brezposelnost je na najnižji ravni od leta 2008. Gospodarsko razpoloženje je na najvišji točki po letu 2000. Med Evropejci je podpora enotni valuti najvišja od uvedbe evrskih bankovcev in kovancev.

Vse to ponuja enkratno priložnost za poglobitev evropske EMU. V naslednjih 18 mesecih bi bilo treba sprejeti potrebne nadaljnje ukrepe, ki so bili dogovorjeni v Agendi voditeljev.

Poleg načrta današnji sveženj vključuje štiri glavne pobude:

  1. Predlog o ustanovitvi Evropskega denarnega sklada (EDS), zasidranega v pravni okvir EU in temelječega na dobro uveljavljeni strukturi evropskega mehanizma za stabilnost (EMS). V zadnjih letih je imel EMS odločilno vlogo pri varovanju stabilnosti evroobmočja, saj je državam članicam pomagal ponovno pridobiti ali ohraniti dostop do trgov državnih obveznic. EDS bi temeljil na strukturi EMS, pri čemer bi se v osnovi ohranila sedanja finančna in institucionalna struktura, vključno z vlogo nacionalnih parlamentov. Tako bi še naprej pomagal državam članicam evroobmočja v finančnih težavah. Poleg tega bi EDS zagotovil skupni varovalni mehanizem za enotni sklad za reševanje ter deloval kot posojilodajalec v skrajni sili, da bi se olajšalo urejeno reševanje bank v težavah. Prav tako sta predvidena hitrejše sprejemanje odločitev v nujnih primerih in bolj neposredna udeležba pri upravljanju programov finančne pomoči. Sčasoma bi lahko EDS razvil tudi nove finančne instrumente, na primer v podporo morebitni funkciji stabilizacije. Evropski parlament in Svet sta pozvana, da ta predlog sprejmeta do sredine leta 2019.
  1. Predlog o vključitvi vsebine Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v pravni okvir Unije ob upoštevanju ustrezne prožnosti, ki je del Pakta za stabilnost in rast in jo je Komisija opredelila januarja 2015. Leta 2012 se je 25 držav članic podpisnic pravno zavezalo k vključitvi vsebine navedene pogodbe v pravo Unije v petih letih po začetku njene veljavnosti, torej do 1. januarja 2018. K temu je pozval tudi Evropski parlament. Predlog v pravo Unije vključuje glavne elemente Pogodbe, da bi se podprli preudarni fiskalni okviri na nacionalni ravni, ter je v celoti skladen z obstoječimi pravili iz primarne in sekundarne zakonodaje. Evropski parlament in Svet sta pozvana, da ta predlog sprejmeta do sredine leta 2019.
  1. Sporočilo o novih proračunskih instrumentih za stabilno evroobmočje v okviru Unije, ki določa vizijo o tem, kako je v okviru sedanjih in prihodnjih javnih financ EU mogoče razviti nekatere proračunske funkcije, ki so bistvenega pomena za evroobmočje in EU kot celoto. V sporočilu so opisane štiri posebne funkcije: a) podpora državam članicam za strukturne reforme z orodjem za izvajanje reform in tehnično podporo na zahtevo držav članic; b) namenski konvergenčni instrument za države članice na poti k uvedbi evra; c) varovalni mehanizem za bančno unijo prek EDS/EMS, o katerem naj bi bil dogovor dosežen do sredine leta 2018 in ki naj bi začel delovati do leta 2019, ter d) funkcija stabilizacije za ohranjanje ravni naložb v primeru obsežnih asimetričnih šokov. Komisija bo predstavila potrebne pobude maja 2018 v okviru svojih predlogov za večletni finančni okvir po letu 2020. Evropski parlament in Svet bosta nato pozvana, da te predloge sprejmeta do sredine leta 2019. Komisija prav tako predlaga, da se za obdobje 2018–2020 s podvojitvijo sredstev za dejavnosti tehnične podpore okrepi program za podporo strukturnim reformam, ki bi tako do leta 2020 znašal 300 milijonov evrov. Komisija predlaga tudi, da se novo orodje za izvajanje reform preizkusi v pilotni fazi. V ta namen predlaga usmerjene spremembe uredbe o skupnih določbah glede evropskih strukturnih in investicijskih skladov (ESI) za razširitev možnosti uporabe dela njihove sedanje rezerve za uspešnost v podporo dogovorjenim reformam. Evropski parlament in Svet sta pozvana, da slednja predloga sprejmeta v letu 2018.
  1. Sporočilo o morebitnih funkcijah evropskega ministra za gospodarstvo in finance, ki bi lahko imel vlogo podpredsednika Komisije in hkrati predsedoval Euroskupini, kakor je možno v okviru sedanjih Pogodb EU. Z združevanjem sedanjih odgovornosti in razpoložljivega strokovnega znanja bi ta novi položaj okrepil skladnost, učinkovitost, preglednost in demokratično odgovornost pri oblikovanju ekonomskih politik za EU in evroobmočje ob polnem spoštovanju nacionalnih pristojnosti. Če bi bilo soglasje o vlogi ministra doseženo do sredine leta 2019, bi lahko bil ta položaj uveden že v okviru naslednje Komisije. Euroskupina bi se lahko nato odločila tudi, da ministra izvoli za svojega predsednika za dva zaporedna mandata in s tem oba mandata uskladi.

Današnji sveženj ni ne prvi in ne zadnji korak v procesu dokončanja evropske EMU, ki je ena od glavnih prednostnih nalog predsednika Junckerja in je bila kot taka opredeljena v njegovih političnih usmeritvah, poročilu petih predsednikov ter razmislekih o poglobitvi EMU in prihodnosti financ EU. Namen vseh dosedanjih reform je bila združitev solidarnosti in odgovornosti na vseh ravneh, kar je hkrati tudi osrednja prednostna naloga današnjega svežnja.

Evropa je veter v jadra“ ujela ne le glede gospodarske uspešnosti, temveč tudi glede zaupanja državljanov v enotno valuto. Nova, danes objavljena raziskava Flash Eurobarometer o evroobmočju kaže, da po mnenju 64 % vprašanih evro koristi njihovi državi.

Ozadje

Današnji sveženj je del širšega načrta predsednika Junckerja za enotnejšo, močnejšo in bolj demokratično Unijo ter na njem temelječe Agende voditeljev, ki jo je predstavil predsednik Evropskega sveta Donald Tusk v okviru priprav na zasedanje v mestu Sibiu, kjer bi bilo treba 9. maja 2019 sprejeti pomembne odločitve o prihodnosti Evrope. Predstavitev svežnja, ki temelji tudi na zamislih Evropskega parlamenta in septembrskem govoru francoskega predsednika Emmanuela Macrona na Sorboni, je umeščena v čas pred vključujočim vrhom držav evroobmočja 15. decembra 2017, na katerem se bodo voditelji EU sestali, da bi prvič razpravljali o potrebnih nadaljnjih ukrepih, ter pred posebnim sestankom, načrtovanim za 28. in 29. junij 2018, na katerem naj bi bile sprejete konkretne odločitve.

Več informacij

IP/17/5005

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar

Documents


EMU Roadmap.pdf