Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Jesenski sveženj evropskega semestra: prizadevanja za trajnostno in vključujočo rast

Bruselj, 22. novembra 2017

Komisija je določila ekonomske in socialne prioritete EU za naslednje leto, dala priporočila politike za evroobmočje in pripravila ocene osnutkov proračunskih načrtov, ki so jih predložile države članice evroobmočja.

Začetek cikla evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih, fiskalnih in socialnih politik za leto 2018 so zaznamovale živahna gospodarska aktivnost v evroobmočju in EU, rekordno visoka zaposlenost in stopnje brezposelnosti, ki se zmanjšujejo in približujejo ravni pred krizo. K tej trdni rasti prispevajo vse države članice, zato je treba zdaj nameniti prednost ohranjanju rasti in zagotavljanju, da bo koristila vsem članom družbe. Poleg odgovornih fiskalnih politik bi morale biti strukturne reforme osredotočene na ustvarjanje pogojev za nadaljnjo krepitev naložb in povečanje realne rasti plač, da bi se podprlo domače povpraševanje. Današnji sveženj temelji na gospodarski napovedi Komisije iz jeseni 2017 in prednostnih nalogah iz govora predsednika Junckerja o stanju v Uniji iz leta 2017. Prav tako odraža nedavno razglasitev evropskega stebra socialnih pravic na socialnem vrhu v Göteborgu.

Podpredsednik Komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za evro in socialni dialog, je dejal: „Evropska ekonomska in monetarna unija (EMU) kljub vsem reformam zadnjih let ostaja nedokončana. Zato moramo zdaj izkoristiti ugodne razmere in še okrepiti našo EMU ter doseči, da bodo naša gospodarstva bolj odporna in vključujoča. Prihodnji mesec bomo predstavili predloge za nadaljnjo krepitev EMU. Vendar okrepitev strukture EMU ne nadomešča potrebe po dobrih proračunskih, ekonomskih in socialnih politikah na nacionalni ravni, ki so glavni cilj evropskega semestra. Danes predstavljamo mnenja o osnutkih proračunskih načrtov in države članice, pri katerih obstaja tveganje, da ne bodo izpolnile obveznosti iz Pakta za stabilnost in rast, pozivamo, naj sprejmejo potrebne ukrepe za prilagoditev proračunske usmeritve.“

Komisarka Marianne Thyssen, pristojna za zaposlovanje, socialne zadeve, strokovno usposobljenost in mobilnost delovne sile, je tako pozdravila današnji dogovor: „Le nekaj dni po socialnem vrhu in razglasitvi evropskega stebra socialnih pravic predstavljamo evropski semester, ki steber prenaša v prakso, da bi se delovne in življenjske razmere v državah članicah in med njimi ponovno začele zbliževati.“

Evropski komisar za gospodarske in finančne zadeve, obdavčenje in carino Pierre Moscovici je povedal: „Gospodarstvo evroobmočja raste najhitreje v zadnjih desetih letih, njegov povprečni primanjkljaj pa naj bi se z več kot 6 % BDP, kolikor je znašal v letu 2010, naslednje leto znižal pod 1 %. Kljub temu več držav članic še vedno bremeni visok javni dolg, ki omejuje njihovo zmožnost za naložbe v prihodnost. Te države bi morale to priložnost izkoristiti za nadaljnjo krepitev svojih javnih financ, tudi v strukturnem smislu, medtem ko bi morale države s fiskalnim manevrskim prostorom tega uporabiti za podpiranje naložb v korist svojih državljanov.“

Gospodarska rast se močno pospešuje, gospodarstvo evroobmočja pa je letos na dobri poti k najhitrejši rasti v zadnjih desetih letih. Glavni dejavniki te uspešne rasti so odporna zasebna potrošnja, trdna svetovna rast in zniževanje stopenj brezposelnosti. Gospodarstva vseh držav članic rastejo in njihovi trgi dela se izboljšujejo, vendar se plače zvišujejo le počasi. Zaradi ugodnih pogojev financiranja in znatno boljšega gospodarskega razpoloženja zaradi zmanjšanja negotovosti so se povečale naložbe, močno pa so se izboljšale tudi javne finance držav evroobmočja. Glede na to, da so države članice v različnih fazah gospodarskega cikla, je v danes predstavljenih usmeritvah poudarjeno, da je treba najti pravo ravnovesje med podpiranjem gospodarske rasti in zagotavljanjem vzdržnosti javnih financ, zlasti z zmanjševanjem visoke zadolženosti.

Letni pregled rasti za leto 2018

Na podlagi prejšnjih usmeritev in ob upoštevanju različnega položaja držav članic v gospodarskem ciklu so v letnem pregledu rasti države članice pozvane, naj okrepijo naložbe ter s tem podprejo krepitev gospodarstev ter povečajo produktivnost in dolgoročno rast. Komisija obenem priporoča nadaljnje strukturne reforme, ki so potrebne, da bi evropsko gospodarstvo postalo stabilnejše, bolj vključujoče, produktivnejše in odpornejše. Fiskalne politike bi morale poskrbeti za ustrezno ravnovesje med zagotavljanjem vzdržnosti javnih financ in podpiranjem gospodarske rasti. Prednostna naloga morata ostati zmanjšanje visoke ravni dolga in obnova fiskalnih blažilnikov. Pri tem lahko pomagajo odprava davčnih vrzeli, izboljšanje kakovosti sestave javnih financ in bolj ciljno usmerjena poraba. Socialna pravičnost je še vedno medsektorska prednostna naloga, načela in pravice v okviru evropskega stebra socialnih pravic pa bodo odslej vključene v evropski semester.

Poročilo o mehanizmu opozarjanja za leto 2018

Poročilo o mehanizmu opozarjanja je eno od orodij evropskega semestra, namenjeno preprečevanju in odpravljanju neravnotežij, ki ovirajo nemoteno delovanje gospodarstev držav članic, evroobmočja ali EU kot celote. Na podlagi analiz iz poročila o mehanizmu opozarjanja je bilo za poglobljeni pregled v letu 2018 predlaganih 12 držav članic. Gre za iste države, za katere so bila neravnotežja ugotovljena že v prejšnjem krogu postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji. To so Bolgarija, Ciper, Francija, Hrvaška, Irska, Italija, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Slovenija, Španija in Švedska. Komisija bo svoje poglobljene preglede predstavila v poročilih o državah februarja 2018.

Osnutek skupnega poročila o zaposlovanju

Letošnji osnutek skupnega poročila o zaposlovanju je prvi, ki v prakso prenaša pregled socialnih kazalnikov, ki je bil vzpostavljen kot eno od orodij za uresničevanje evropskega stebra socialnih pravic. Uspešnost držav članic se ocenjuje na podlagi 14 glavnih kazalnikov. Skupno poročilo o zaposlovanju upošteva tudi reforme nacionalnih politik glede na cilje stebra.

Skupno poročilo o zaposlovanju kaže na nenehne izboljšave na trgu dela: od začetka mandata sedanje Komisije je bilo ustvarjenih približno 8 milijonov dodatnih delovnih mest. Stopnja brezposelnosti še naprej pada in je septembra 2017 znašala 7,5 % (8,9 % v evroobmočju), kar je najnižja raven od leta 2008. Vendar se okrevanje trgov dela ne odraža v rasti plač. V številnih državah članicah so razpoložljivi dohodki še vedno nižji kot pred krizo.

Predlog smernic za zaposlovanje

V smernicah za zaposlovanje so predstavljene skupne prednostne naloge in cilji za nacionalne politike zaposlovanja ter so podlaga za priporočila za posamezne države. Besedilo letošnjega predloga je usklajeno z načeli evropskega stebra socialnih pravic, da bi se izboljšala konkurenčnost Evrope in njeni pogoji za naložbe, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in spodbujanje socialne kohezije.

Priporočilo za ekonomsko politiko evroobmočja

Komisija priporoča večinoma nevtralno fiskalno naravnanost in uravnoteženo kombinacijo politik za evroobmočje kot celoto. To naj bi pomagalo podpreti naložbe in izboljšati kakovost in strukturo javnih financ. V skladu s prednostnimi nalogami Komisije so države članice prav tako pozvane, da okrepijo svoja prizadevanja pri izvajanju ukrepov za boj proti agresivnemu davčnemu načrtovanju.

Priporočilo poziva tudi k izvajanju politik, ki podpirajo trajnostno in vključujočo rast ter izboljšujejo odpornost, ponovno uravnoteženje in konvergenco. Prednost je treba nameniti reformam, ki povečujejo produktivnost, izboljšujejo institucionalno in poslovno okolje, olajšujejo naložbe, podpirajo oblikovanje kakovostnih delovnih mest in zmanjšujejo neenakost. Komisija države članice poziva k doseganju bistvenega napredka pri dokončanju enotnega trga, zlasti na področju storitev. Države članice s primanjkljaji na tekočem računu ali visokim zunanjim dolgom bi si morale prizadevati za izboljšanje produktivnosti, države članice s presežki na tekočem računu pa bi morale spodbujati rast plač, naložbe in domače povpraševanje.

Komisija se zavzema za izvajanje reform, ki so namenjene spodbujanju enakih možnosti in dostopa do trga dela, pravičnih delovnih razmer, socialne zaščite in vključenosti. Poleg tega države članice evroobmočja poziva, naj zagotovijo davčno razbremenitev dela, zlasti za osebe z nizkimi dohodki in prejemnike drugega dohodka v gospodinjstvu.

Priporočilo poziva tudi k nadaljevanju prizadevanj za dokončanje bančne unije ob upoštevanju zmanjševanja in delitve tveganja, vključno z evropskim sistemom jamstva za vloge in začetkom delovanja skupnega varovalnega mehanizma za enotni sklad za reševanje. Okrepiti bi bilo treba evropski nadzor nad finančnimi institucijami, da bi se preprečilo kopičenje tveganj. Prav tako bi bilo treba pospešiti zmanjševanje ravni slabih posojil, kapitalske trge EU pa še bolj razviti in povezati, da bi se olajšal dostop do finančnih sredstev, zlasti za mala in srednja podjetja.

Komisija priporoča tudi doseganje hitrega napredka pri dokončanju ekonomske in monetarne unije, in sicer ob doslednem spoštovanju notranjega trga Unije ter na odprt in pregleden način v odnosu do držav članic zunaj evroobmočja.

Mnenja o osnutkih proračunskih načrtov za evroobmočje

Komisija je ocenila, ali so osnutki proračunskih načrtov držav članic evroobmočja za leto 2018 skladni z določbami Pakta za stabilnost in rast. Tako je sprejela 18 mnenj za vse države članice evroobmočja razen za Grčijo.

Za šestnajst držav, za katere velja preventivni del Pakta za stabilnost in rast, velja naslednje:

Osnutki proračunskih načrtov šestih držav (Nemčije, Litve, Latvije, Luksemburga, Finske in Nizozemske) so skladni z zahtevami iz Pakta za leto 2018.

Osnutki proračunskih načrtov petih držav (Estonije, Irske, Cipra, Malte in Slovaške) so večinoma skladni z zahtevami iz Pakta za leto 2018. Pri teh državah bi načrti lahko povzročili določen odklon od srednjeročnega cilja posamezne države ali od prilagoditvene poti za njegovo dosego.

Pri osnutkih proračunskih načrtov petih držav (Belgije, Italije, Avstrije, Portugalske in Slovenije) obstaja tveganje neskladnosti z zahtevami iz Pakta za leto 2018. Osnutki proračunskih načrtov teh držav članic bi lahko povzročili znatno odstopanje od prilagoditvene poti za dosego njihovih srednjeročnih ciljev. Za Belgijo in Italijo se napoveduje tudi neskladnost z referenčnim merilom glede zmanjšanja dolga.

V primeru Italije je zaskrbljujoča vztrajno visoka raven javnega dolga. Podpredsednik Valdis Dombrovskis in komisar Pierre Moscovici sta italijanske organe v pismu obvestila, da namerava Komisija ponovno oceniti skladnost Italije z referenčnim merilom glede zmanjšanja dolga spomladi leta 2018.

Za dve državi, za kateri še velja korektivni del Pakta za stabilnost in rast (tj. sta v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem), velja naslednje:

Pri osnutku proračunskega načrta Francije, za katero bi od leta 2018 lahko začel veljati preventivni del Pakta, če se pravočasno in vzdržno odpravi čezmerni primanjkljaj, obstaja tveganje neskladnosti z zahtevami iz Pakta za leto 2018, saj Komisija v gospodarski napovedi iz jeseni 2017 za leto 2018 predvideva znaten odklon od zahtevane prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega cilja in neskladnost z referenčnim merilom glede zmanjšanja dolga.

Osnutek proračunskega načrta Španije je večinoma skladen z zahtevami iz Pakta za leto 2018, saj Komisija v gospodarski napovedi iz jeseni 2017 predvideva, da bo nominalni primanjkljaj v letu 2018 pod referenčno vrednostjo 3 % BDP, ki jo določa Pogodba, kljub temu, da ciljni nominalni primanjkljaj naj ne bi bil dosežen in da je fiskalni napor znatno manjši od priporočene ravni.

Komisija je sprejela tudi številne ukrepe v okviru Pakta za stabilnost in rast:

ZDRUŽENO KRALJESTVO

Komisija priporoča, da se za Združeno kraljestvo postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem zaključi. Napoved Komisije potrjuje pravočasno in trajno naravo odprave čezmernega primanjkljaja v Združenem kraljestvu v proračunskem letu 2016/2017.

ROMUNIJA

Komisija je ugotovila, da Romunija ni sprejela učinkovitih ukrepov v odgovor na junijsko priporočilo Sveta, in predlaga, naj Svet sprejme revidirano priporočilo za Romunijo o odpravi znatnega odklona od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja. Svet je junija 2017 Romuniji izdal priporočilo o letni strukturni prilagoditvi v višini 0,5 % BDP v okviru postopka zaradi znatnega odklona. Na podlagi dogajanja od izdaje priporočila in ker Romunija ni sprejela učinkovitih ukrepov za odpravo znatnega odklona, Komisija zdaj predlaga revidirano priporočilo o letni strukturni prilagoditvi v višini najmanj 0,8 % BDP v letu 2018.

Nadaljnji koraki

Komisija Svet poziva, naj razpravlja o svežnju in potrdi danes objavljene usmeritve, ter z zanimanjem pričakuje plodno razpravo z Evropskim parlamentom o prednostnih nalogah politik za EU in evroobmočje.

Več informacij

Letni pregled rasti za leto 2018

Poročilo o mehanizmu opozarjanja za leto 2018

Priporočilo za evroobmočje za leto 2018

Osnutek skupnega poročila o zaposlovanju za leto 2018

Predlog za spremembo smernic za zaposlovanje

Sporočilo o osnutkih proračunskih načrtov za evroobmočje

Spremljajte podpredsednika Valdisa Dombrovskisa na Twitterju: @VDombrovskis

Spremljajte komisarja Pierra Moscovicija na Twitterju: @pierremoscovici

Spremljajte GD ECFIN na Twitterju: @ecfin

IP/17/4681

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar