Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Socialni vrh za pravična delovna mesta in rast: krepitev socialne razsežnosti EU

Bruselj, 16. novembra 2017

Predsednik Juncker in predsednik švedske vlade Löfven bosta 17. novembra skupaj gostila voditelje EU na prvem evropskem socialnem vrhu po 20 letih.

Predsedniki institucij EU, voditelji držav ali vlad EU, socialni partnerji in druge ključne zainteresirane strani se bodo zbrali na socialnem vrhu v Göteborgu na Švedskem, da bi z vsemi udeleženci odprto razpravljali o načinih za spodbujanje pravičnih delovnih mest in rasti v Evropski uniji.

Na socialnem vrhu bodo Evropski parlament, Svet in Evropska komisija skupaj razglasili evropski steber socialnih pravic, ki ga je predsednik Juncker napovedal že v svojem govoru o stanju v Uniji leta 2015 in ki ga je Komisija predstavila aprila 2017. Njegova razglasitev poudarja skupno zavezo voditeljev EU k varovanju in podpiranju 20 načel in pravic, zapisanih v stebru.

Na delovnem kosilu bodo voditelji razpravljali tudi o prihodnosti izobraževanja in kulture. Pred dvema dnevoma pa je Evropska komisija predstavila svojo vizijo o oblikovanju evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025.

Predsednik Juncker je pred socialnim vrhom povedal: „Po letih gospodarske krize Evropa počasi obrača nov list, vendar največje socialne krize v zadnjih desetletjih še nismo premagali. Z izzivi brezposelnosti mladih, neenakosti in korenitih sprememb delovnega okolja se soočamo vsi. V Göteborgu imamo edinstveno priložnost, da poiščemo skupne rešitve. To bi moral biti prelomni trenutek; z razglasitvijo evropskega stebra socialnih pravic smo pokazali, da smo skupaj odločeni varovati in spoštovati enakost, pravičnost in enake možnosti – vrednote, za katere se zavzemamo vsi in do katerih so upravičeni vsi državljani. To mora biti tudi prvi korak od mnogih v to smer.“

Predsednik švedske vlade Stefan Löfven je dodal: „Namen socialnega vrha je resnično izboljšati vsakdanje življenje ljudi. Gre za zagotovitev, da ljudje dobijo dostop do trga dela, za ustvarjanje pravičnih delovnih mest in spodobnih delovnih pogojev v vseh državah članicah in za pomoč ljudem pri prehodu na nova delovna mesta prihodnosti. S socialnim vrhom smo pokazali jasno zavezo, da postavimo interes naših državljanov v osrčje načrtov EU.“

Socialni vrh bo posvečen razpravi o tem, kako bi lahko kar najbolje izkoristili nove priložnosti in obravnavali skupne izzive na trgu dela ter v zvezi s sedanjimi in prihodnjimi socialnimi modeli. K oblikovanju boljše prihodnosti Evropejcev bodo prispevale perspektive in izkušnje vsake države. Razprave se bodo osredotočile na tri vzporedne delovne seje, na katerih bodo obravnavane naslednje teme: „dostop do trga dela“, „pravično zaposlovanje in delovni pogoji“ ter „podpora prehodom med delovnimi mesti“. Srečanja bo mogoče spremljati na spletu, zato bodo razprave lahko spremljali ljudje iz vse Evrope.

Vrh je pomemben mejnik v širši razpravi o prihodnosti Evrope, ki se je začela z belo knjigo Evropske komisije in načrtom predsednika Junckerja za enotnejšo, močnejšo in bolj demokratično Unijo, in bo edinstvena priložnost v pravem trenutku, da se bodo ključne zainteresirane strani lahko zavzele za socialno razsežnost EU in njenih držav članic.

Ozadje

Svet dela se hitro spreminja, pojavljajo se nove priložnosti in izzivi, ki so posledica globalizacije, digitalne revolucije, spreminjajočih se delovnih vzorcev in demografskih sprememb. 70 milijonov Evropejcev ima pomanjkljivo osnovno bralno, matematično in digitalno pismenost, 40 % delodajalcev pa poroča, da ne najdejo ljudi z ustreznimi znanji in spretnostmi, ki jih potrebujejo za rast in inovacije. Danes ljudje v celotni karieri zamenjajo tudi 10 delovnih mest in vse več ljudi dela na podlagi nestandardnih pogodb. Kljub povečevanju števila prebivalstva v Evropi v prihodnjih letih se bo delež delovno sposobnega prebivalstva znižal: glede na sedanje trende bo Unija do leta 2060 štela 38 milijonov delovno sposobnih Evropejcev manj. Danes enega upokojenca podpirajo štirje delovno aktivni ljudje; leta 2060 bo razmerje dva proti ena.

Hkrati pa je gospodarska kriza v naših družbah pustila precejšnje posledice, od dolgoročne brezposelnosti do visoke ravni javnega in zasebnega dolga v mnogih delih Evrope. Po zaslugi odločnih ukrepov na vseh ravneh se je zdaj gospodarstvo EU ponovno stabiliziralo, vendar je socialna neenakost še vedno velika in rešiti je treba številne težave, kot so razlike v kritju socialne zaščite med delavci na standardnih in nestandardnih pogodbah, razlika v plačah med spoloma ter neenak dostop do blaga in storitev za invalide in druge ranljive skupine. Ljudje se tudi sprašujejo, če so inovacije, tehnološki premiki ter koristi in izzivi, ki jih prinašajo odprti trgi in družbe, enakomerno porazdeljeni v družbi.

Osrednji točki agende EU sta razprava o prihodnosti Evrope ter potreba po večjem prizadevanju EU in njenih držav članic za izpolnjevanje pričakovanj državljanov in doseganje rezultatov za vse Evropejce. Po srečanju v Bratislavi 16. septembra 2016 in srečanju v Valletti 3. februarja 2017 so se voditelji EU na srečanju v Rimu 25. marca 2017 zavezali k naslednjemu: „V prihodnjih desetih letih želimo živeti v Uniji, ki bo varna, uspešna, konkurenčna, trajna in družbeno odgovorna ter ki bo pripravljena in zmožna imeti ključno vlogo v svetu in pri oblikovanju globalizacije. Želimo Unijo, v kateri bodo imeli državljani nove priložnosti za kulturni in socialni razvoj ter ekonomsko rast.“

Evropska komisija je svoj prispevek k razpravi predstavila 1. marca 2017 v obliki bele knjige o prihodnosti Evrope, nato pa še 26. aprila 2017 z razmislekom o socialni razsežnosti Evrope in predstavitvijo evropskega stebra socialnih pravic. V zadnjih letih je bilo na tem področju podanih več predlogov.

Švedska vlada dejavno sodeluje v razpravi o prihodnosti Evrope in že od začetka svoje politične funkcije na vrh političnega dnevnega reda uvršča pravične delovne pogoje, vključujočo rast, enake možnosti in dobro delujoč socialni dialog.

Več informacij

Spletišče socialnega vrha za pravična delovna mesta in rast

Informativni pregledi:

Spletišče evropskega stebra socialnih pravic

Uradno besedilo evropskega stebra socialnih pravic

 

 

Priloga

Po podatkih danes objavljene raziskave Eurobarometer „Prihodnost Evrope“ o socialnih vprašanjih več kot 8 od 10 Evropejcev meni, da bi morala svobodno tržno gospodarstvo spremljati visoka raven socialnega varstva.

 

Slika 1

 

Slika 2

 

Brezposelnost in socialna neenakost veljata za pomemben izziv.

 

Slika 3

 

Velika večina vprašanih (66 %, kar je za šest odstotnih točk več kot pred enim letom) meni, da EU ponuja perspektivo za prihodnost mladih v Evropi.

 

Slika 4

 

Za konec je po mnenju več kot polovice vprašanjih (52 %) doseganje primerljivega življenjskega standarda bistvenega pomena za prihodnost Evrope.

 

Slika 5

IP/17/4643

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar