Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Prihodnost Evrope: Za evropski izobraževalni prostor do leta 2025

Strasbourg, 14. novembra 2017

Medtem ko je razprava o prihodnosti Evrope v polnem zamahu, je Evropska komisija danes opredelila svojo vizijo o tem, kako lahko do leta 2025 vzpostavimo evropski izobraževalni prostor.

Namen predstavljenih idej je prispevati k srečanju voditeljev EU 17. novembra 2017 v Göteborgu, na katerem bodo razpravljali o prihodnosti izobraževanja in kulture. Komisija meni, da je v interesu vseh držav članic, da se v celoti izkoristijo možnosti izobraževanja in kulture kot gonilnih sil za ustvarjanje delovnih mest, gospodarske rasti in socialne pravičnosti, pa tudi kot načinov za izkušanje evropske identitete v vsej njeni raznolikosti.

Podpredsednik za delovna mesta, rast, naložbe in konkurenčnost Jyrki Katainen je povedal: „Skupna prizadevanja bi Evropi kot celoti omogočila, da oblikuje svojo prihodnost, se bolje sooča z izzivi in postane odpornejša. Eden največjih dosežkov Evrope je bil, da smo z ustanovitvijo območja prostega gibanja naših delavcev in državljanov zgradili mostove po vsej celini. Vendar na področju izobraževanja še vedno obstajajo ovire za mobilnost. Do leta 2025 bi morali živeti v Evropi, v kateri učenja, študija in raziskovalnega dela ne ovirajo meje in kjer so študij, učenje ali delo v drugi državi članici pravilo.“

Evropski komisar za izobraževanje, kulturo, mlade in šport Tibor Navracsics je dejal: „Ko razmišljamo o prihodnosti Evrope, moramo pripraviti ambiciozen, skupen program za to, kako lahko s kulturo in učenjem dosežemo večjo enotnost. Izobraževanje je ključnega pomena, saj nas opremlja s spretnostmi, ki jih potrebujemo, da postanemo aktivni člani naše vse bolj kompleksne družbe. Izobrazba je tista, ki nam pomaga, da se prilagajamo hitro spreminjajočemu se svetu, razvijamo evropsko identiteto, razumemo druge kulture in pridobimo nove spretnosti, ki jih potrebujemo v mobilni, večkulturni in vedno bolj digitalni družbi.“

Na srečanju v Rimu marca 2017 so se evropski voditelji zavezali oblikovanju „Unije, v kateri bodo mladi deležni najboljše izobrazbe in usposabljanja ter bodo lahko študirali in našli zaposlitev po vsej celini“. Komisija meni, da sta lahko izobraževanje in kultura pomemben del rešitve pri spopadanju z izzivi starajoče se delovne sile, vse večje digitalizacije, potreb po spretnostih v prihodnosti ter potrebe po spodbujanju kritičnega razmišljanja in medijske pismenosti v času, v katerem se lahko „alternativna dejstva“ in dezinformacije širijo na spletu, pa tudi potrebe po spodbujanju občutka pripadnosti v boju proti populizmu in ksenofobiji.

Evropski izobraževalni prostor bi moral vključevati:

  • uresničevanje mobilnosti za vse: z nadgrajevanjem pozitivnih izkušenj s programom Erasmus+ in evropsko solidarnostno enoto ter povečevanjem udeležbe v teh programih in z oblikovanjem študentske izkaznice EU, da se omogoči nov, uporabniku prijazen način za shranjevanje informacij o posameznikovih akademskih dosežkih;
  • vzajemno priznavanje diplom:z uvajanjem novega „sorbonskega procesa“, ki temelji na „bolonjskem procesu“, da se pripravi podlaga za medsebojno priznavanje diplom visokošolskega izobraževanja in spričeval;
  • večje sodelovanje na področju priprave učnih načrtov: z oblikovanjem priporočil, ki bi zagotovila, da izobraževalni sistemi posredujejo vse znanje, spretnosti in kompetence, ki so v današnjem svetu nujno potrebni;
  • boljše učenje jezikov: z določitvijo novega referenčnega merila, da bodo do leta 2025 vsi mladi Evropejci ob zaključku višjega sekundarnega izobraževanja poleg maternega jezika dobro znali še dva druga jezika;
  • spodbujanje vseživljenjskega učenja: s prizadevanji za zbliževanje in povečanje deleža ljudi, ki sodelujejo pri vseživljenjskem učenju, da bi dosegli 25 % do leta 2025;
  • vključevanje inovacij ter digitalnih spretnosti in znanj v izobraževanje: s spodbujanjem usposabljanja na področju inovacij ter digitalnih spretnosti in znanj, pa tudi s pripravo Akcijskega načrta za digitalno izobraževanje;
  • podpiranje učiteljev: s povečanjem števila učiteljev, ki sodelujejo v programu Erasmus+ in mreži eTwinning, ter s pripravo smernic o strokovnem izpopolnjevanju učiteljev in vodstvenih delavcev šol;
  • vzpostavitev mreže evropskih univerz, da bodo vrhunske evropske univerze lahko nemoteno sodelovale prek meja, pa tudi podpora ustanovitvi šole za evropsko in nadnacionalno upravljanje;
  • naložbe v izobraževanje: s pomočjo evropskega semestra podpiranje strukturnih reform za izboljšanje izobraževalne politike ter z uporabo sredstev EU in naložbenih instrumentov EU financiranje izobraževanja in določitev referenčnega merila za države članice, da bodo vložile 5 % BDP v izobraževanje;
  • ohranjanje kulturne dediščine ter spodbujanje občutka evropske identitete in kulture: z oblikovanjem – ob izkoriščanju zagona evropskega leta kulturne dediščine 2018 – evropske agende za kulturo ter pripravo priporočila Sveta o skupnih vrednotah, vključujočem izobraževanju in evropski razsežnosti poučevanja;
  • krepitev evropske razsežnosti medija Euronews, ki ga je leta 1993 ustanovilo več evropskih javnih radiotelevizijskih hiš z namenom vzpostavitve evropskega kanala, ki nudi dostop do neodvisnih, visokokakovostnih informacij z vseevropsko perspektivo.

Ozadje

Glavno odgovornost za politike na področju izobraževanja in kulture imajo države članice na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, vendar je Evropska unija v preteklih letih igrala pomembno dopolnilno vlogo. To še posebej velja za čezmejne dejavnosti. Program Erasmus (Erasmus+ od leta 2014) je na primer v 30 letih delovanja 9 milijonom ljudi omogočil študij, usposabljanje, poučevanje ali prostovoljsko delo v drugi državi.

V zadnjem desetletju je Evropska unija razvila tudi vrsto „mehkih orodij politike“ za pomoč državam članicam pri oblikovanju nacionalnih politik na področju izobraževanja. Države članice od leta 2000 sodelujejo v okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju, ki določa skupne cilje in referenčna merila.

Leta 2010 si je EU v okviru strategije Evropa 2020 zadala dva izobraževalna cilja, pri katerih je bil že dosežen konkreten napredek. Stopnja zgodnje opustitve šolanja se je s 13,9 % leta 2010 zmanjšala na 10,7 % leta 2016, zastavljeni cilj pa je 10 % do leta 2020. Stopnja terciarne izobrazbe se je s 34 % leta 2010 povečala na 39,1 % leta 2016, zastavljeni cilj pa je 40 % do leta 2020.

Komisija meni, da je zdaj čas, da gradimo na teh temeljih in močno okrepimo naša prizadevanja.

Zdaj, ko Evropa zre v prihodnost, je predsednik Juncker za usmerjanje te reforme in spodbujanje razprave v svojem govoru o stanju v Uniji 13. septembra 2017 predstavil načrt za enotnejšo, močnejšo in bolj demokratično Unijo. Srečanje v Göteborgu 17. novembra 2017 bo voditeljem ponudil priložnost, da razpravljajo o krepitvi evropske identitete v okviru izobraževanja in kulture.

Več informacij

Sporočilo: Evropski izobraževalni prostor do leta 2025: spodbujanje evropske identitete s pomočjo izobraževanja in kulture

Vrsta informativnih pregledov o krepitvi evropske identitete s pomočjo izobraževanja in kulture

Strateški dokument Evropskega središča za politično strategijo o 10 trendih, ki spreminjajo izobraževanje, kot ga poznamo

Pregled izobraževanja in usposabljanja 2017 Evropske komisije: ključni podatki o stanju izobraževanja in usposabljanja v EU

#FutureOfEurope #EURoad2Sibiu

IP/17/4521

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar