Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Jesenska gospodarska napoved 2017: nadaljevanje rasti v spreminjajočih se političnih razmerah

Bruselj, 9. novembra 2017

Jesenska gospodarska napoved 2017: nadaljevanje rasti v spreminjajočih se političnih razmerah

Gospodarstvo evrskega območja je na dobri poti, da bo letos doseglo največjo rast v tem desetletju, saj je napovedana 2,2-odstotna realna rast BDP. To je znatno višje od pomladanskih pričakovanj (1,7 %). Pričakovanja naj bi letos preseglo tudi gospodarstvo EU kot celote s trdno rastjo v višini 2,3 % (zvišanje s pomladanske napovedi 1,9 %).

Evropska komisija v danes objavljeni jesenski napovedi pričakuje nadaljnjo rast tako v evrskem območju kot v EU v višini 2,1 % v letu 2018 in 1,9 % v letu 2019 (pomladanska napoved: 2018: 1,8 % v evrskem območju, 1,9 % v EU­).

Podpredsednik Komisije Valdis Dombrovskis, ki je pristojen za evro in socialni dialog ter finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov, je povedal: „Gospodarstvo EU je na splošno uspešno. Gospodarska rast in ustvarjanje delovnih mest sta stabilna, naložbe se povečujejo, javnofinančni primanjkljaj in dolg pa se postopno zmanjšujeta. Obstajajo tudi znaki ponovnega zbliževanja realnih dohodkov, vendar so med državami članicami velike razlike, pri čemer v nekaterih od njih trg dela še vedno precej stagnira. Naše politike morajo ostati še naprej odločno osredotočene na doseganje trajnostne in vključujoče rasti. To pomeni makroekonomske politike, usmerjene v stabilnost, in reforme za povečanje produktivnosti, prilagajanje spremembam in zagotavljanje, da koristi rasti dosežejo vse dele naših družb.“

Komisar za gospodarske in finančne zadeve, obdavčenje in carino Pierre Moscovici je povedal: „Evropska rast se je po petih letih zmernega okrevanja zdaj pospešila. Na številnih področjih imamo dobre novice – ustvarja se več delovnih mest, naložbe rastejo, javne finance pa se krepijo. Vendar se še vedno soočamo z izzivi , ki jih prinašajo visoke stopnje dolga in omejena rast plač. Za zagotovitev trajnosti te rasti in pravične delitve njenih sadov so potrebna odločna prizadevanja držav članic. Poleg tega sta potrebni strukturna konvergenca in krepitev evrskega območja, da bo odpornejše na prihodnje pretrese in da bo postalo pravo gonilo skupne blaginje. Pri tem bodo odločilni naslednji tedni.“

Rast je presegla pričakovanja, vendar naj bi se nekoliko umirila

Evropsko gospodarstvo je bilo letos precej uspešnejše, kot je bilo pričakovano, to pa je temeljilo na odporni zasebni potrošnji, močnejši svetovni rasti in zmanjšanju brezposelnosti. Ob ugodnih pogojih financiranja in znatno boljšem gospodarskem razpoloženju zaradi zmanjšanja negotovosti so se povečale tudi naložbe. Gospodarstva vseh držav članic rastejo in njihovi trgi dela se izboljšujejo, vendar plače le počasi rastejo.

Spreminjajoče se politične razmere

Čeprav ciklično okrevanje zdaj traja neprekinjeno že 18 četrtletij, je še vedno nepopolno, trg dela na primer še vedno precej stagnira, rast plač pa je neznačilno nizka. Rast BDP in inflacija sta zato še vedno odvisni od podpore politik. Evropska centralna banka je ohranila svojo zelo spodbujevalno monetarno politiko, medtem ko so nekatere druge centralne banke po svetu začele zviševati obrestne mere. Po pričakovanjih bo več držav članic evrskega območja v letu 2018 sprejelo ekspanzivne fiskalne politike, splošna fiskalna naravnanost evrskega območja pa naj bi ostala pretežno nevtralna.

Brezposelnost se še naprej zmanjšuje, vendar stagnacija ostaja

Ustvarjanje delovnih mest se nadaljuje, širjenje, ki temelji na domačem povpraševanju, zmerna rast plač in strukturne reforme, ki se izvajajo v nekaterih državah članicah, pa naj bi koristili pogojem na trgu dela. Povprečna stopnja brezposelnosti v evrskem območju naj bi letos znašala 9,1 %, kar je najnižje od leta 2009, skupno število zaposlenih pa je rekordno visoko. Brezposelnost naj bi se v naslednjih dveh letih še naprej zmanjševala do 8,5 % v letu 2018 in 7,9 % v letu 2019. V EU naj bi stopnja brezposelnosti letos znašala 7,8 %, v letu 2018 7,3 % in v letu 2019 7,0 %. Ustvarjanje delovnih mest naj bi se umirilo, saj se bodo začasne fiskalne spodbude v nekaterih državah članicah iztekle, v drugih pa prihaja do pomanjkanja oseb z ustreznimi znanji in spretnostmi.

Napoved šibke inflacije ob počasni rasti plač

Skupna inflacija cen življenjskih potrebščin je v prvih devetih mesecih leta nihala pod vplivom baznih učinkov energije. Nasprotno se osnovna inflacija, ki izključuje cene energije in nepredelanih živil, povečuje, vendar ostaja šibka, kar je posledica daljšega obdobja nizke inflacije, šibke rasti plač ter preostale stagnacije na trgu dela. Na splošno se pričakuje, da bo letos inflacija v evrskem območju znašala povprečno 1,5 %, v letu 2018 naj bi se znižala na 1,4 %, v letu 2019 pa nato zvišala na 1,6 %.

Boljši ciklični pogoji koristijo javnim financam

Javne finance v evrskem območju naj bi se izboljšale bolj, kot je bilo pričakovano v pomladanski napovedi, in sicer večinoma zaradi večje rasti. Nominalni javnofinančni saldo naj bi se izboljšal v skoraj vseh državah članicah. Ob predpostavki nespremenjene politike naj bi se delež primanjkljaja sektorja država v BDP v evrskem območju v letu 2019 znižal na 0,8 % (1,1 % v letu 2017 in 0,9 % v letu 2018), delež javnega dolga v BDP pa naj bi se zmanjšal na 85,2 % (89,3 % v letu 2017 in 87,2 % v letu 2018).

Tveganja so večinoma uravnotežena

Tveganja, da bodo gospodarska gibanja boljša ali slabša od napovedanih, so večinoma uravnotežena. Glavna negativna tveganja so zunanja, povezana s povečanimi geopolitičnimi napetostmi (npr. na Korejskem polotoku), morebitno zaostritvijo pogojev financiranja na svetovni ravni (npr. zaradi povečanega izogibanja tveganju), gospodarskim prilagajanjem na Kitajskem ali širjenjem protekcionističnih politik. V Evropski uniji so negativna tveganja povezana z rezultatom pogajanj o brexitu, močnejšo rastjo vrednosti evra in višjimi dolgoročnimi obrestnimi merami. Nasprotno bi lahko zmanjševanje negotovosti in izboljšanje razpoloženja v Evropi privedla do rasti, ki bo večja od napovedane, enak učinek bi lahko imela močnejša rast v tujini.

Za Združeno kraljestvo velja za leto 2019 izključno tehnična predpostavka

Glede na tekoča pogajanja o pogojih izstopa Združenega kraljestva iz EU naše napovedi za leto 2019 temeljijo na izključno tehnični predpostavki nespremenjenega stanja trgovinskih odnosov med EU-27 in Združenim kraljestvom. To velja samo za namene napovedi in ne vpliva na pogovore, ki potekajo v okviru postopka iz člena 50.

Ozadje

Ta napoved temelji na vrsti tehničnih predpostavk o deviznih tečajih, obrestnih merah in cenah primarnih proizvodov s presečnim datumom 23. oktobra 2017. Za vse druge vhodne podatke, vključno s predpostavkami o vladnih politikah, ta napoved upošteva podatke do vključno 23. oktobra 2017. Če politike niso bile verodostojno napovedane in dovolj podrobno opredeljene, projekcije temeljijo na predpostavki nespremenjenih politik.

Evropska komisija bo od leta 2018 vsako leto objavila dve izčrpni napovedi (spomladi in jeseni) in dve vmesni napovedi (pozimi in poleti) namesto treh izčrpnih napovedi pozimi, spomladi in jeseni, kot jih je objavila vsako leto od leta 2012. Vmesni napovedi bosta zajemali letni in četrtletni BDP in inflacijo za tekoče in naslednja leta za vse države članice in evrsko območje ter agregate za EU. Z vrnitvijo na prejšnji vzorec napovedi je ritem napovedi Komisije ponovno usklajen z ritmom napovedi drugih institucij (npr. Evropske centralne banke, Mednarodnega denarnega sklada, Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj).

Več informacij

Celoten dokument: Jesenska gospodarska napoved 2017

Spremljajte podpredsednika Valdisa Dombrovskisa na Twitterju: @VDombrovskis

Spremljajte komisarja Pierra Moscovicija na Twitterju: @pierremoscovici

Spremljajte GD ECFIN na Twitterju: @ecfin

Sporočilo za medije: Pomladanska gospodarska napoved 2017: nadaljuje se stalna rast

Celoten dokument: Pomladanska gospodarska napoved 2017

IP/17/4362

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar

Documents


AF17 Tables_EN.pdf