Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Izobraževanje in usposabljanje v Evropi: neenakost ostaja izziv

Bruselj, 9. novembra 2017

Danes objavljeni Pregled izobraževanja in usposabljanja 2017, ki ga je pripravila Evropska komisija, kaže, da nacionalni izobraževalni sistemi postajajo bolj vključujoči in uspešnejši. Obenem pa tudi potrjuje, da je raven izobrazbe, ki jo dosežejo posamezniki, močno odvisna od njihovega socialno-ekonomskega ozadja.

Evropska komisija državam članicam pomaga pri zagotavljanju uspešnih izobraževalnih sistemov. Pomemben del teh prizadevanj so podatki, zbrani v vsakoletnem Pregledu izobraževanja in usposabljanja. Zadnja izdaja Pregleda kaže, da države članice sicer napredujejo pri doseganju večine ključnih ciljev EU na področju reforme in posodabljanja izobraževanja, vendar bi bilo treba storiti še več za enakost v izobraževanju.

Evropski komisar za izobraževanje, kulturo, mlade in šport Tibor Navracsics je dejal: „Zaradi neenakosti preveč Evropejcev še vedno nima možnosti, da bi v svojem življenju dosegli kar največ. Neenakost tudi ogroža socialno kohezijo, dolgoročno gospodarsko rast in blaginjo. Naši izobraževalni sistemi pa vse prepogosto neenakost ohranjajo – kadar ne poskrbijo za ljudi iz revnejših okolij in kadar socialni položaj staršev vpliva na izobrazbene dosežke ter se revščina in manjše možnosti na trgu dela prenašajo iz generacijo v generacijo. Storiti moramo več, da se te neenakosti odpravijo. Izobraževalni sistemi imajo posebno vlogo pri ustvarjanju pravičnejše družbe, tako da vsem ponudijo enake možnosti.“

Izobrazba pomembno vpliva na družbene rezultate. Za ljudi z zgolj osnovno izobrazbo obstaja skoraj trikrat večja verjetnost, da bodo živeli v revščini ali socialni izključenosti, kot za tiste s terciarno izobrazbo. Najnovejši podatki Pregleda tudi kažejo, da je bilo leta 2016 zaposlenih samo 44 % mladih v starosti od 18 do 24 let, ki so šolanje zaključili z nižjo sekundarno izobrazbo. V starostni skupini od 15 do 64 let je stopnja brezposelnosti pri osebah z zgolj osnovno izobrazbo prav tako precej višja kot pri osebah s terciarno izobrazbo (16,6 % oz. 5,1 %). Na uspeh učencev pa vpliva tudi njihov socialno-ekonomski položaj: kar 33,8 % učencev iz najbolj prikrajšanih socialno-ekonomskih okolij ima slabe dosežke, medtem ko je med njihovimi najbolj privilegiranimi vrstniki takih zgolj 7,6 %.

Eden od ciljev EU je, da se do leta 2020 delež petnajstletnikov s podpovprečnimi dosežki pri osnovni bralni, matematični in naravoslovni pismenosti zmanjša na 15 %. Vendar se EU kot celota od tega cilja oddaljuje, zlasti pri naravoslovju, pri katerem se je število učencev z nizkimi dosežki s 16 % leta 2012 povečalo na 20,6 % leta 2015.

Zlasti ranljivi so posamezniki, rojeni izven EU. Pogosto so izpostavljeni različnim tveganjem in prikrajšanostim. Imajo na primer slabo ali nizko usposobljene starše, doma ne govorijo lokalnega jezika, v državi, kamor so se priselili, pa imajo dostop do manj kulturnih virov ter trpijo zaradi izolacije in slabe socialne mreže. Pri mladih z migrantskim ozadjem obstaja večje tveganje, da v šoli ne bodo uspešni in bodo šolanje predčasno opustili. Leta 2016 je bilo v EU kar 33,9 % prebivalcev v starosti od 30 do 34 let, ki niso bili rojeni v EU, nizko usposobljenih (z največ nižjo sekundarno izobrazbo) v primerjavi z zgolj 14,8 % njihovih vrstnikov, rojenih v EU.

Naložbe v izobraževanje so si po vsej Uniji opomogle od finančne krize in so se rahlo povečale (1 % v primerjavi s predhodnim letom v realnem smislu). Rast je zabeležilo okrog dve tretjini držav članic, štiri države pa so naložbe povečale za več kot 5 %.

Voditelji EU bodo 17. novembra v Göteborgu razpravljali o izobraževanju in kulturi v okviru pobude „Oblikovanje naše skupne prihodnosti“. Evropska komisija bo predstavila letošnje podatke o izobraževanju in usposabljanju. Z razpravo v Göteborgu bo reforma izobraževanja dobila več pozornosti in poudarjen bo njen politični pomen.

Komisar Navracsics bo 25. januarja 2018 gostil prvi vrh EU o izobraževanju, na katerega bodo vabljeni visoki predstavniki držav članic, da bi razpravljali, kako nacionalne izobraževalne sisteme narediti bolj vključujoče in uspešnejše.

Ozadje

Pregled izobraževanja in usposabljanja 2017, ki ga je pripravila Komisija, je šesta izdaja tega letnega poročila, ki z združevanjem številnih podatkov prikazuje razvoj sistemov izobraževanja in usposabljanja v EU. Pregled meri napredek EU pri doseganju šestih ciljev na področju izobraževanja in usposabljanja za leto 2020: (1) delež oseb (v starosti od 18 do 24 let), ki zgodaj opustijo izobraževanje in usposabljanje, bi moral biti pod 10 %; (2) vsaj 40 % oseb, starih od 30 do 34 let, naj bi imelo terciarno izobrazbo; (3) vsaj 95 % otrok med četrtim letom starosti in šoloobvezno starostjo naj bi bilo udeleženih v izobraževanju; (4) delež petnajstletnikov s podpovprečnimi dosežki pri bralni, matematični in naravoslovni pismenosti naj bi bil pod 15 %; (5) zaposlitev bi moralo imeti 82 % oseb, ki so nedavno pridobile višjo sekundarno do terciarno izobrazbo (v starosti od 20 do 34 let) ter se več ne izobražujejo ali usposabljajo; (6) vsaj 15 % odraslih (v starosti od 25 do 64 let) bi se moralo formalno ali neformalno izobraževati.

V poročilu so analizirani glavni izzivi evropskih izobraževalnih sistemov in predstavljene politike, ki lahko pripomorejo k njihovi večji odzivnosti na družbene potrebe in potrebe trga dela. Zajema primerjavo med državami, 28 poglobljenih poročil o posameznih državah in posebno spletišče z dodatnimi podatki in informacijami. Naložbeni načrt za Evropo, program Erasmus+, evropski strukturni in investicijski skladi, vključno s pobudo za zaposlovanje mladih, evropska solidarnostna enota ter program Obzorje 2020 in Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo prispevajo k spodbujanju naložb in podpirajo prednostne naloge politike na področju izobraževanja.

Več informacij

Pregled izobraževanja in usposabljanja 2017

Spletišče Pregleda

IP/17/4261

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar