Navigation path

Left navigation

Additional tools

Evropska komisija - Sporočilo za medije

Komisija poziva k dokončanju vseh delov bančne unije v letu 2018

Bruselj, 11. oktobra 2017

Zahvaljujoč načrtom Komisije za pospešitev dokončanja manjkajočih delov bančne unije bodo imeli evropski državljani in podjetja korist od globljega finančnega povezovanja in stabilnejšega finančnega sistema.

Bančno unijo je treba dokončati, da bo lahko v celoti izpolnila svoj potencial ter prispevala k stabilnejši ekonomski in monetarni uniji (EMU), ki bo bolj odporna proti pretresom, obenem pa bo bančna unija omejevala potrebo po javni delitvi tveganj, kar bo koristilo celotnemu enotnemu trgu. Komisija je danes na podlagi že doseženega bistvenega napredka objavila sporočilo, ki določa ambiciozno, a realistično pot k doseganju dogovora o vseh elementih bančne unije, ki še niso uresničeni, in sicer v skladu z že obstoječimi zavezami Sveta. Sporočilo je pripravila pred decembrskim vrhom držav euroobmočja, ki bo odprtega formata in na katerem bo dokončanje bančne unije del razprav o nadaljnjem poglabljanju ekonomske in monetarne unije. Dokončana bančna unija bo skupaj z unijo kapitalskih trgov spodbujala stabilen in povezan finančni sistem v EU.

Predsednik Juncker je v svojem govoru o stanju v Uniji ponovno poudaril, da lahko bančna unija deluje le, če gresta zmanjševanje in delitev tveganj z roko v roki. Komisija je že predlagala ukrepe za nadaljnje zmanjšanje tveganj in njihovo boljše upravljanje v bankah, lani novembra pa je predstavila celovit sveženj o zmanjševanju tveganj s spremembami bančne zakonodaje. Zdaj Evropski parlament in države članice poziva, naj pohitijo z delom. Kljub trenutnemu trendu upadanja števila slabih posojil Komisija predlaga nove ukrepe za zmanjšanje slabih posojil in pomoč bankam pri razpršitvi njihovih naložb v državne obveznice. Z vidika delitve tveganj Komisija pripravlja nekatere predloge, da bi se pospešil napredek v Evropskem parlamentu in Svetu pri vzpostavljanju evropskega sistema jamstva za vloge (EDIS), ki bo zagotavljal jamstvo za vloge državljanov v bančni uniji na osrednji ravni, kar je eden ključnih manjkajočih elementov bančne unije. Sporočilo opredeljuje tudi hitre ukrepe za vzpostavitev skupnega fiskalnega varovalnega mehanizma v skrajni sili, h kateremu so se države članice zavezale že leta 2013 in ki bo zagotavljal, da je sistem trden in da ima enotni sklad za reševanje bank dovolj sredstev tudi v primeru reševanja več velikih bank hkrati.

Podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov, je dejal: „Dokončana bančna unija je ključnega pomena za prihodnost ekonomske in monetarne unije ter finančni sistem, ki podpira ustvarjanje delovnih mest in gospodarsko rast. Želimo bančni sektor, ki bo ublažil krize in delil tveganja prek zasebnih kanalov, kar bo zagotavljalo, da finančnih posledic ne bodo nosili v prvi vrsti davkoplačevalci. Danes predstavljamo pragmatične zamisli za hkraten napredek pri delitvi in zmanjševanju tveganj. Upamo, da bodo sozakonodajalcema EU koristile pri razmisleku, kako doseči soglasje o preostalih ukrepih do leta 2018.“

Ključni elementi sporočila

Hiter dogovor o bančnem svežnju

Komisija z današnjim sporočilom poziva Evropski parlament in države članice, da čim prej sprejmejo predloge za zmanjšanje tveganj in okrepitev odpornosti bank v EU. Ta obsežni sveženj reform, ki ga je predstavila novembra 2016, vključuje preostale elemente pravil, dogovorjenih v okviru Baselskega odbora za bančni nadzor in Odbora za finančno stabilnost. Cilj predlogov je dokončati načrt regulativnih ukrepov v obdobju po krizi in zagotoviti, da se s pravili obravnavajo preostale težave v zvezi s finančno stabilnostjo. Hkrati bo reforma bankam omogočala, da še naprej financirajo realno gospodarstvo.

Napredek na področju evropskega sistema jamstva za vloge

Vsi vlagatelji v bančni uniji bi morali uživati enako raven varstva, ne glede na to, kje se nahajajo. Komisija zdaj predlaga nekaj možnih korakov v zvezi s fazami in časovnim načrtom za enotni evropski sistem jamstva za vloge (sistem EDIS), da bi pospešila njegovo vzpostavitev in spodbudila napredek pri pogajanjih, ki trenutno potekajo. Predlagane zamisli so namenjene obravnavi različnih stališč in pomislekov, na katere sta opozorila Evropski parlament in Svet. V današnjem sporočilu se zlasti predlaga razprava o bolj postopni uvedbi sistema EDIS v primerjavi s prvotnim predlogom iz novembra 2015. V skladu s tem pristopom bi to potekalo v samo dveh fazah: fazi bolj omejenega pozavarovanja in nato fazi sozavarovanja. Vendar pa bi bil prehod v drugo fazo odvisen od napredka, doseženega pri zmanjševanju tveganj. V fazi pozavarovanja bi sistem EDIS nacionalnim sistemom jamstva za vloge zagotavljal samo likvidnostno kritje. To pomeni, da bi začasno zagotavljal sredstva za polna izplačila v primeru, da se banka znajde v krizi, nacionalni sistemi jamstva za vloge pa bi morali to pomoč vrniti, kar bi zagotavljalo, da bi se morebitne izgube še naprej krile na nacionalni ravni. V fazi sozavarovanja bi evropski sistem jamstva za vloge postopoma kril tudi izgube.

Fiskalni varovalni mehanizem za bančno unijo

Ko je bil vzpostavljen enotni mehanizem za reševanje (EMR), so se države članice strinjale o pomembnosti skupnega varovalnega mehanizma za enotni sklad za reševanje za zaščito finančne stabilnosti. S tem bi se zagotovilo, da ima sklad – po tem, ko so bile izgube pokrite s sredstvi upnikov – zadostne vire, da se po potrebi sooči z reševanjem velike banke ali več bank zaporedoma v kratkem obdobju. Vse stroške bi kril bančni sektor, tako da bi se zagotovila srednjeročna fiskalna nevtralnost. Komisija je v svojem razmisleku o poglobitvi ekonomske in monetarne unije kot najučinkovitejšo možnost opredelila kreditno linijo iz evropskega mehanizma za stabilnost (EMS). Ta prizadevanja bo treba opredeliti v prihodnjem svežnju predlogov Komisije o poglobitvi evropske EMU, ki bo vključeval predlog o preoblikovanju EMS v evropski denarni sklad na podlagi prava Unije. V zvezi s tem bo prav tako pomembno zagotoviti učinkovit postopek odločanja, ki bo omogočil hitro sprožitev varovalnega mehanizma v skrajnih primerih.

Zmanjšanje obsega slabih posojil

Komisija že pripravlja celovit sveženj ukrepov za zmanjšanje ravni obstoječih slabih posojil in preprečitev njihovega kopičenja v prihodnje, kot je bilo dogovorjeno na zasedanju Sveta 11. julija 2017. Sveženj, ki naj bi bil sprejet spomladi 2018, bo vključeval:

  • načrt za nacionalne družbe za upravljanje sredstev,

  • zakonodajne ukrepe za nadaljnji razvoj sekundarnih trgov za slaba posojila in za povečanje zmožnosti upnikov, da izterjajo zneske iz naslova zavarovanih posojil,

  • poročilo o možnosti zakonodajnega predloga, ki bi uvedel obvezna bonitetna varovala proti nezadostnemu oblikovanju oslabitev in rezervacij za nova slaba posojila, ter

  • nadaljnje korake za spodbujanje preglednosti slabih posojil v Evropi.

Poleg tega Komisija v poročilu o pregledu enotnega mehanizma nadzora, ki je bilo prav tako objavljeno danes in v katerem so prva leta delovanja enotnega mehanizma nadzora na splošno ocenjena pozitivno, pojasnjuje pristojnosti nadzornikov, da prilagodijo ravni oblikovanja oslabitev in rezervacij v bankah za slaba posojila za namene nadzora.

Možni ukrepi v zvezi z vrednostnimi papirji, kritimi z državnimi obveznicami

Pri iskanju pragmatičnih rešitev za zmanjšanje negativnih povratnih učinkov med državami in bankami Komisija poudarja tekoče delo Evropskega odbora za sistemska tveganja v zvezi z vrednostnimi papirji, kritimi z državnimi obveznicami. Komisija bo preučila rezultate tega dela, da bi leta 2018 lahko predložila predlog za razvoj vrednostnih papirjev, kritih z državnimi obveznicami, ki bi bankam lahko pomagali razpršiti njihova imetja državnih obveznic. Prav tako bi lahko bili nov vir visokokakovostnega zavarovanja za uporabo pri čezmejnih finančnih transakcijah.

Nadaljevanje zagotavljanja zelo kakovostnega nadzora

Kot je navedeno v vmesnem pregledu unije kapitalskih trgov, bo Komisija decembra 2017 tudi predlagala, da se velika investicijska podjetja, ki opravljajo podobne dejavnosti kot banke, štejejo za kreditne institucije in zanje velja bančni nadzor. V bančni uniji bi bile nadzorovane v okviru enotnega mehanizma nadzora, vključno z nadzorom s strani Evropske centralne banke. S tem se bo zagotovilo, da se bonitetna pravila dosledno uporabljajo in da tako za velika investicijska podjetja kot tudi za kreditne institucije veljajo enako strogi standardi nadzora.

Ozadje

Komisija je leta 2012 predlagala ustanovitev bančne unije, ki bi bančni sektor postavila na trdnejše temelje in povrnila zaupanje v evro. Bančna unija temelji na strožjih bonitetnih zahtevah za banke. Sestoji iz nadzora nad bankami, pravil za upravljanje bank v težavah ter boljše zaščite vlagateljev. Prva dva stebra sta bila vzpostavljena z ustanovitvijo enotnega mehanizma nadzora in enotnega mehanizma za reševanje, ni pa še vzpostavljen skupni sistem za zaščito vlog. Komisija je novembra 2015 predstavila predlog za evropski sistem jamstva za vloge (EDIS).

Bančna unija lahko izpolni ves svoj potencial in zagotovi vsa orodja, potrebna za reševanje prihodnjih kriz le, če bodo vsi njeni deli v celoti delujoči. V poročilu petih predsednikov iz leta 2015 in razmisleku o poglobitvi ekonomske in monetarne unije (EMU) se je že pozvalo k dokončanju bančne unije pred koncem leta 2019. Pismo o nameri, ki je sledilo govoru predsednika Junckerja o stanju v Uniji, pa poziva k dokončanju vseh vidikov bančne unije v letu 2018.

Več informacij

Vprašanja in odgovori o današnjem sporočilu

Informativni pregled

Sporočilo o dokončanju bančne unije

Spletišče o bančni uniji

IP/17/3721

Kontakti za stike z mediji:

Za vprašanja širše javnosti: Europe Direct po telefonu 00 800 67 89 10 11 ali e-pošti


Side Bar